Na priporočilo varuha človekovih pravic se povečuje še možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom omenjenega dopusta.
Predlog novele zakona, ki ga je ministrstvo za delo uskladilo s socialnimi partnerji, zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra bruto. Znesek minimalnega dohodka medtem znaša 402 evra neto.
Predvideno je tudi zvišanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Ministrstvo spreminja tudi pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Za zavarovance, ki so starejši od 53 let in imajo več kot 25 let zavarovalne dobe, je predvideno prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev, za zavarovance, ki so starejši od 58 let in imajo zavarovalno dobo več kot 28 let, pa prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev.
Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev.
Nekatere sankcije odpravljene, druge ostrejše
Poleg tega predlog novele ukinja finančno sankcijo za osebe, ki se po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku treh dni ne prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve. Po veljavni ureditvi se namreč tem osebam denarno nadomestilo namesto v višini 80 odstotkov povprečja plač odmeri le v višini 60 odstotkov povprečja plač.
Za večjo aktivacijo brezposelnih so medtem predvidene spremembe glede sankcij za tiste, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je kot sedaj predvideno za lažje kršitve. Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi.
Upokojenci trikrat na teden največ 90 ur
Spremembe se obetajo tudi upokojencem, ki opravljajo občasna in začasna dela. Po veljavnem zakonu lahko opravijo največ 60 ur teh del v koledarskem mesecu, kar je že dolgo predmet kritik, po novem pa bo mogoča izjema, s katero bo določeno, da lahko opravijo največ 90 ur. A tak obseg del bo lahko posamezen upokojenec opravil največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur ne bo smel preseči 720 ur. Pravila se spreminjajo tudi za delodajalce, ki koristijo ta institut, in sicer tako, da bodo imeli nekaj več manevrskega prostora.
Za vpis v evidenco brezposelnih nujno osnovno znanje slovenščine
Prav tako novosti čakajo tuje državljane. Za učinkovitejšo integracijo brezposelnih tujcev iz tretjih držav na trg dela naj bi namreč prišlo do uvedbe zahteve po osnovnem znanju slovenskega jezika oz. raven A1. To pogoj bodo morali izpolnjevati vsi, ki se bodo želeli vpisati v evidenco brezposelnih. Brezposelni državljani EU, Švice in držav evropskega gospodarskega prostora pa se bodo morali v okviru aktivnega iskanja zaposlitve vključiti v tečaj in pristopiti k izpitu iz osnovnega znanja slovenskega jezika.
