Svetovno gospodarstvo se ohlaja. O tem ni več dvoma. Rast se zmanjšuje na Kitajskem, v ZDA ekonomisti opozarjajo, da je zmanjkalo hitrih ukrepov, ki bi zagotavljali nadaljnjo rast, v Evropi se o novi krizi govori že leto dni. Vzrokov za konec obdobja gospodarske rasti je več. Zagon Evrope se je ustavil predvsem zaradi trgovinskih vojn, ki jih kot za šalo sproža ameriški predsednik Donald Trump, negotovosti okoli brexita in vedno večjih napetosti na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih cene nafte precej nepredvidljivo nihajo.
Nemška avtomobilska industrija
Vse oči Evrope so uprte v Nemčijo, ki bo, kot kaže, letos tudi uradno vstopila v obdobje recesije. Gospodarski velesili, na katero je vezan tudi znaten del slovenskega gospodarstva, največ težav predstavlja zmanjšanje prodaje vozil. Avtomobilska industrija v Evropi zaposluje kar 13,8 milijona ljudi oziroma 6,1 odstotka celotne delovne sile. V Nemčiji naj bi bilo po nekaterih ocenah vsako tretje delovno mesto tako ali drugače povezano z avtomobilsko industrijo. Prvi udarec so nemške limuzine doživele ob aferi s prirejanjem podatkov o emisijah škodljivih plinov, ki jih proizvajajo avtomobili, sledila sta zmanjšanje povpraševanja na Kitajskem in negotovost ob zmešnjavi z brexitom. Poleg tega vse več ljudi razmišlja o uporabi električnih avtomobilov.
Posledice v Sloveniji
Zmanjšanje prodaje nemških avtomobilov so občutila tudi nekatera slovenska podjetja. Idrijski Kolektor je tako že napovedal odpuščanja. Presežno delovno silo naj bi sicer odpuščali v tovarnah v Nemčiji, v Sloveniji še ne. O zmanjšanju naročil govorijo tudi v Magni Steyr, ki je pred kratkim odpustila šest delavcev. Zmanjšanje pretovora za en odstotek so zabeležili tudi v Luki Koper, ki je v zadnjih letih nizala rekord za rekordom. Za kar 16 odstotkov se je zmanjšal pretovor avtomobilov. Ko je bilo pričakovati, da se bo ohlajanje gospodarstva poznalo tudi pri slovenskih izvoznikih, pa je slovenski statistični urad (Surs) objavil poročilo, iz katerega je razbrati, da se je naš izvoz glede na enako obdobje lani povečal za neverjetnih devet odstotkov. Čeprav gre za lepo številko, ki ji ne gre gledati v zobe, podrobnejši podatki kažejo, da se je ustavila rast izvoza vozil, zmanjšal se je izvoz kovinskih izdelkov in pohištva in tudi v nekaterih drugih segmentih se je rast popolnoma ustavila.
Potrebni ukrepi
Narobe svet
Zaradi nižanja obrestnih mer so krediti vedno cenejši. Tako nekatere banke v Evropi že ponujajo negativne obresti, kar pomeni, da banki vrnete manj, kot pa ste si izsposodili.
Urad za makroekonomske analize in razvoj je v svoji jesenski napovedi gospodarske rasti to znižal s 3,4 na 2,8 odstotka, na kar se je vlada že odzvala z znižanjem proračuna za sto milijonov evrov. A kljub znižani napovedi še vedno govorimo o rasti, kar pomeni, da naj bi se še vedno zviševalo zaposlovanje in tudi plače. Tudi slovenski podjetniki kljub temnim oblakom nad Evropo ostajajo optimistični. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle poudarja, da gre v tem trenutku za umirjanje gospodarske rasti, in ne za recesijo. Kot je nedavno pojasnil, je Evropska centralna banka (ECB) že sprejela ukrepe, ki naj bi pomagali gospodarstvu. Znova so zagnali odkup obveznic in znižali že tako rekordno nizke obrestne mere. A ob tem Vasle opozarja, da zgolj ta ukrep ne bo dovolj in da se bodo morale odzvati tudi države s svojimi fiskalnimi politikami. Po njegovih besedah bi Slovenija morala za nadaljnjo rast poskrbeti za spremembe na treh področjih: zvišati bi morali produktivnost, kar po domače pomeni, da bi morali za manj denarja narediti več, zvišati starost upokojitve, da bo delovno aktivna populacija čim širša, in sprejeti ukrepe na področju javnih financ.
