»Za naslovi člankov in novinarskih zgodb o Adrii Airways niso le direktorji, lastniki, investitorji, niso le vlada, ministrstva in agencije. Tu smo tudi mi, zaposleni Adrie Airways. 558 nas je, vsak s svojim obrazom, imenom in zgodbo,« je začetek odprtega pisma, s katerim so se delavci postavili v bran Adrii Airways. Izpostavili so, da niso le piloti ali stevardese in da delo, ki ga opravljajo, ni le njihova služba: »Naša življenja, kot tudi življenja naših družin, so z Adrio Airways za vedno prepletena. Za marsikoga je Adria Airways tretji zakonec v družini. Je prijatelj, ki te bodri, da ne odnehaš. Je starš, za katerega želiš, da je ponosen nate. Je siten otrok, ki te cuka za rokav ob najbolj neprimernem času. Je partner, s katerim sklepaš kompromise«.
Izpostavili so, da si kljub težkim časom še vedno z veseljem oblečejo uniformo in si nadenejo krilca ter vstopijo v njihov delovni prostor – letala, kjer po najboljših močeh opravijo svoje delo. Svoj zapis so zaključili z besedami - »Adrio Airways lahko teptajo, ji kljuvajo oči, lomijo kosti, mečejo sol na rane. Pod vsemi ranami, podplutbami in zlomi smo tu še vedno mi, vsaka njena celica, žila, tkivo, organ. Ter ne eno, ampak 558 src« - in izpostavili, da v njih še vedno tli želja po tem, da bodo leteli naprej.
