V Fraportu Slovenija, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana, so v teh dneh okrepili zmogljivost klicnega centra, saj se potniki, ki se soočajo z odpovedmi in prestavljanjem Adriinih letov, na center obračajo več kot običajno. "Naše osebje v službi za oskrbo potnikov se sooča z zaskrbljenimi, tudi jeznimi potniki ter izvaja vse, kar je v njihovi moči in pristojnosti za ustrezno informiranje in organizacijo," so pojasnili v Fraportu Slovenija.
Adriine težave glede na njeno poslovanje v minulih letih niso presenečenje. Na možen propad slovenskega letalskega prevoznika, ki je glavni partner ljubljanskega letališča, se zato v Fraportu Slovenija pripravljajo že dlje časa. Večkrat so že izpostavili, da bo letališče preživelo tudi ob morebitnem črnem scenariju Adrie Airways.
O planu B sicer javno ne govorijo, zagotavljajo pa, da ne stojijo križem rok, temveč so zelo aktivni. Kako bodo na letališču ukrepali, bodo tako razkrili šele, če se bo bojazen o propadu Adrie uresničila. Kot so izpostavili, spremljajo razmere in se nanje odzivajo. "Naša prva skrb je namenjena potnikom in izvajanju varnih in rednih letalskih operacij," so poudarili.
Potreba po letalskih povezavah se povečuje
Kot so pojasnili, letalski prevozi obstajajo predvsem zaradi potreb trga oziroma povpraševanja po potovanjih z letali, kar govori v prid nadomestitve tistih povezav, ki so tržno zanimive in potencialno dobičkonosne. Prepoznavnost Slovenije na tujih trgih se povečuje, posledično se povečuje zanimanje za potovanja v Slovenijo, s tem pa tudi potreba po letalskih povezavah.
Z ljubljanskega letališča v poletni sezoni leti 12 rednih letalskih prevoznikov, Adria pa prepelje približno polovico vseh potnikov. Ne glede na poslovanje domačega prevoznika se je število potnikov, ki potujejo čez ljubljansko letališče, lani povečalo za 7,7 odstotka, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa za 3,7 odstotka.
"Trdno verjamemo v nadaljnjo rast prometa na našem letališču, zato vlagamo v posodabljanje letališke infrastrukture in povečevanje zmogljivosti," so izpostavili v Fraportu Slovenija, kjer bodo v petih letih za investicije namenili več kot 40 milijonov evrov, od tega polovico za nov potniški terminal.
Iskanje rešitve
Adria ima po lastnih navedbah v svoji floti tri letala Airbus 319 (vsa od njih izvajajo redne dnevne operacije), šest letal CRJ900 (redne operacije izvajajo štirje od njih, dva sta na rednem servisu), dve letali CRJ700 (obe letali izvajata redne dnevne operacije) in šest letal Saab2000 (eno od njih izvaja redne operacije, tri letala so na rednem servisu, dve letali pa nista vpisani v register).
Adria Airways, ki je pred dnevi ostala brez dela flote, se sicer znova sooča z odpovedmi in zamudami letov, vendar v družbi pravijo, da danes kljub temu zaenkrat ne prihaja do večjih zamud. Pogovori s strateškim partnerjem se odvijajo zelo intenzivno, prav tako si vodstvo družbe močno prizadeva stabilizirati poslovanje.
"V primeru odpovedi poleta se potnikom trudimo najti kar se da hitro in najbolj optimalno spremembo poti," so pojasnili v Adrii, ki ne navaja, s kom se pogovarjajo o morebitnem sodelovanju, ki bi jih lahko rešilo pred stečajem.
Adria Airways, ki je od leta 2016 v lasti nemškega sklada K4 Invest, je pred časom vsa svoja letala prodala liziniškim hišam in jih sedaj najema, težava pa se je pojavila, saj so zaradi dolgov tem hišam ostali brez dela flote. Sodeč po njihovi spletni strani, so danes odpovedali jutranji polet iz Prištine v Frankfurt, prav tako tudi popoldanski polet iz Prištine v Frankfurt.
Potem ko je v četrtek zaradi odpovedi pogodbe ostala brez dveh letal bombardier lizinše družbe Trident Aviation Leasing Service, ki spada v skupino Falko, je izbris iz registra za še eno letalo CRJ900 zahtevala še družba AeroCentury. To letalo je bilo po navedbah direktorja agencije za civilno letalstvo Roka Marolta sicer že dalj časa prizemljeno v Maastrichtu na Nizozemskem in ni neposredno vplivalo na odpovedi letov.
Agencija je pristojna tudi za reševanje težav potnikov, vendar morajo ti težave najprej poskusiti rešiti z letalskim prevoznikom. Če so po dveh mesecih brez odgovora, se lahko obrnejo na agencijo. "Tega pa je že sedaj toliko, da smo zasuti," je dejal Marolt.
Ohranitev operativne licence
V tem tednu je javna agencija za civilno letalstvo odgovorne pri Adrii Airways pozvala na sestanek, na katerem bodo prevozniku dali določene zahteve za ohranitev operativne licence. Marolt je pojasnil, da bodo pri tem preučevali revidirano letno poročilo za lansko leto, torej stanje v letalskem prevozniku ob koncu lanskega leta. "Za vzdrževanje varnega letenja, varnosti letal in šolanje osebja morajo namreč imeti denar," je pojasnil. Ob tem je spomnil, da je z vidika varnosti Adria varna letalska družba, saj nobena letalska družba ne varčuje pri varnostnih ukrepih.
Marolt je v pogovoru za Večer minuli teden dodal, da so pri mesečnih nadzorih z vodstvom podjetja v zadnjih treh letih opravili dve ali tri ustne obravnave, v okviru katerih so jim zagotovili, da so na voljo zadostna finančna sredstva za varno letalsko operacijo. Končno odločitev naj bi sprejeli do konca oktobra.
"Ne znam oceniti, koliko časa Adrio loči od stečaja. Lahko je to pet dni, petnajst ali en mesec. Lahko pa tudi ure ali minute. Stečaj je pet pred dvanajsto. Drugi lastniki letal se lahko odločijo za enak korak in Adria čez noč ostane brez flote. To je resna stvar," je dejal Marolt.
Adria sicer po njegovih besedah varnostno ni vprašljiva in nikoli ni bila. "Kako jim to še uspeva, je tudi zame precej nenavadno. Očitno na račun nekaterih dobaviteljev," je pojasnil.
