Zdi se, da nas virusi v tem obdobju napadajo z vseh strani, pred nekaterimi pa se lahko zaščitimo tudi s cepivi. Med takšnimi je tudi virus, ki povzroča gripo. V zadnjih mesecih se je dobro razvila debata o tem, ali se cepiti ali ne, še posebej burna je bila razprava o tem, ali so cepiva škodljiva.
Ker vse to lahko vpliva na precepljenost oseb v Sloveniji, smo vas tokrat spraševali, če se boste letos cepili proti sezonski gripi. Obrnili smo se na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), da nam podajo mnenje o cepljenosti proti sezonski gripi pri nas in o tem, ali je precepljenost zadostna.
REZULTATI ANKETE: Ali se boste letos cepili proti sezonski gripi?
Da, vsako leto se cepim: 40 odstotkov
Da, letos se bom cepil/a prvič: 11 odstotkov
Še ne vem: 9 odstotkov
V preteklosti sem se cepil, letos pa se ne bom: 4 odstotki
Ne, nikoli se ne cepim: 36 odstotkov
Nacionalni inštitut za javno zdravje odgovarja:
Sezona gripe se v Sloveniji največkrat začne v drugi polovici decembra, največ zbolelih je proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. Po cepljenju proti gripi se zaščita vzpostavi v dveh tednih, zato bo časa za cepljenje dovolj. Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Svetovna zdravstvena organizacija je letos precej kasneje kot običajno določila sestavo cepiva proti gripi, zato pričakujemo, da bo z razdeljevanjem cepiva možno začeti kasneje kot lani (predvidoma v drugi polovici oktobra).
Cepljenje najbolj priporočajo ...
Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, saj vsako sezono za gripo zboli do 10 odstotkov prebivalcev, kar je 200 tisoč Slovenk in Slovencev, je cepljenje proti gripi še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od šest mesecev do starosti dveh let), nosečnice ter za ekstremno debele (ITM ≥ 40). Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe.
Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.
Precepljenost med najnižjimi v Evropi
V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. V sezoni 2017/2018 je bilo pri nas sicer cepljenih nekaj več ljudi (okrog 84 tisoč) kot predprejšnjo sezono (manj kot 70 tisoč), kar pa je še vedno precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200 tisoč prebivalcev. Tudi delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se je v zadnji sezoni povišal v primerjavi s predzadnjo in je znašal 11,7 odstotka, kar pa je še vedno daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) kar 75 odstotkov. S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili hijše poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev.
