Vzgoja novih sort krompirja ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj sega v leto 1947, torej čas po drugi svetovni vojni. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so nove sorte potrdili leta 1964, med najbolj znanimi pa so bile igor, vesna in cvetnik, od katerih se nam je v spomin gotovo najbolj vtisnil prvi. Te sorte so omogočile napredek v pridelovanju krompirja in z leti povsem izpodrinile starejše tuje sorte. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je denimo igor veljal za najpogosteje gojeno sorto krompirja pri nas, saj je rasel na kar 70 odstotkih slovenskih njiv, in to kljub temu, da je bil cvetnik pojem kakovosti krompirja za ozimnico, vesna pa je dala največ pridelka. Poleg omenjenih so kasneje vzgojili še druge sorte, med katerimi sta se najbolj prijeli jana in kresnik.
Ko se je v 80. letih prejšnjega stoletja tudi k nam razširila nova različica krompirjevega virusa Y, je na gomoljih občutljivih sort povzročila nekrotične znake, zaradi katerih so bile številne slovenske sorte krompirja skoraj povsem uničene, še posebej priljubljeni igor.
V 25 letih 12 novih sort krompirja
Kot je povedal Peter Dolničar s kmetijskega inštituta, danes te starejše sorte ponekod, čeprav redko, še vzgajajo, jih pa hranijo tudi v genski banki v okviru programa javne službe nalog rastlinske genske banke, ki ga financira kmetijsko ministrstvo. »Leta 1993 smo se lotili novega načina žlahtnjenja krompirja, kjer smo sicer še vedno sledili osnovnima ciljema: visokemu pridelku in jedilni kakovosti, vendar smo se obenem posvetili tudi odpornosti proti virusnim boleznim. Lahko se pohvalim, da smo bili pri tem zelo uspešni in da nam je v četrt stoletja uspelo vzgojiti dvanajst novih sort krompirja, ki so popolnoma odporne proti virusu Y, nekatere pa tudi proti krompirjevi plesni ter drugim boleznim in škodljivcem. Kar nekaj od teh novih vrst krompirja se je izkazalo za tržno zanimive in so se v tem času uveljavile v pridelavi.«
Slovenske sorte krompirja, stare in nove, je kmetijski inštitut predstavil tudi na letošnji Agri, kjer je hkrati razstavil še križance, bodoče nove slovenske sorte krompirja. Postopek žlahtnjenja je namreč dolgotrajno delo, saj od križanja do potrditve nove sorte traja od deset do petnajst let. »So pa slovenske sorte pomembne zaradi lastne preskrbe s sortami in semenskim materialom, večjega ekonomskega učinka za pridelovalce, ki imajo na voljo sodobne odporne sorte, zmanjšane uporabe fitofarmacevtskih sredstev in širšega kolobarja,« je dodal dr. Dolničar.
