Po navadi se sicer pogovarjamo o tem, kar je ob nabrežju reke, očem vidno oziroma nad vodno gladino, delna izpraznitev rečne struge pa je izpostavila popolnoma nov vidik problema. Stanje v reki Dravi je te dni marsikoga presenetilo. Vonj po gnilem in zamuljenost sta le del težave. Številni Ptujčani so tudi na družbenih omrežjih opozarjali, da gre za katastrofo in da je situacijo, ki je prisotna že dalj časa, a do zdaj ni bila vidna širši javnosti, nujno treba urediti.
O tem je prepričana tudi županja Nuška Gajšek: »Zdaj dejansko vidimo, da zamuljenje ni nekaj, o čemer samo govorimo, temveč je težava bistveno večja, kot smo mislili. Na to se opozarja na različnih ravneh že leta. Če kdo prej ni poslušal in slišal opozoril, jih zdaj lahko vidi. Pričakujemo, da se v bližnji prihodnosti usedemo za isto mizo lokalna skupnost, ministrstvo in Dravske elektrarne Maribor (DEM) ter končno dorečemo dinamiko celovitega čiščenja mulja, pa tudi, kako naprej.«
Bolje, da ne vemo, kaj je pod gladino reke ...
Mulj pa še zdaleč ni edina težava. O tem, kaj vse je v reki, ve veliko povedati Iztok Pohorec, potapljač, ki se redno potaplja v Dravi. Skupaj z nekaj člani društva Pure sport se je odpravil tudi na čistilno akcijo minuli teden, ko so samo v bližini stavbe nekdanjega Koteksa v reki našli tri kolesa, granato in še marsikaj drugega. »Če bi Drava nehala teči, bi nam bilo vsem nerodno,« pravi. Med potopi redno videva kosovne odpadke; od gradbenega materiala do odsluženih gospodinjskih aparatov. Za potapljače pa je najnevarnejše steklo, ki ga je prav tako precej.
Del od Vičave do Ribiča je Pohorec pod vodo temeljito prečesal: »Novejši odpadki se začnejo pri novih hišah na Vičavi. Marsikaj, od bojlerjev do koles, akumulatorjev ... Stvari, ki se dvignejo na površje, odnese tok, obtičijo pa težje stvari, ki se zataknejo v mulju. Preprosto ne razumem, kako lahko nekdo naloži kosovne odpadke in jih, namesto da bi jih odpeljal na odlagališče, vrže kar v reko.«
Prav na Vičavi je sicer pod vodo mogoče najti tudi nekaj dragocenega, arheološkega materiala; med drugim so po poplavah leta 2012, ko je voda spodjedla nabrežje, odkrili rimske betonske podpornike ograj.
V Dravi tudi orožje
Pri enem samem potopu je Pohorec, ki se potaplja vse od leta 1983, v Mariboru našel kar tri kose orožja. Najdba ročne granate v zadnji čistilni akciji na Ptuju zato ni nobena posebnost. Takih in še precej večjih kosov naj bi bilo veliko. Pri starem mostu v Mariboru so pred dvema letoma našli tri 250-kilogramske bombe iz druge svetovne vojne, jih potegnili iz vode in odpeljali na uničenje. Nekatere bombe in granate v reki ležijo tudi sto let. Največ vojaških ostalin pa naj bi bilo v zgornjem toku reke, proti Dravogradu. Pod vodo sicer konča tudi precej novejšega strelnega orožja: puške, pištole ...
Kot pravi naš sogovornik, je najbolj žalostno dejstvo, da po kemijski sestavi Drava ni onesnažena reka in ima dejansko velik potencial, a žal vse skupaj pokvarimo ljudje, s tem, ko odlagamo odpadke in zanjo ne skrbimo primerno.
