Razburila jih je tudi parcelacija, ko so geodeti na terenu od hiše do hiše odmerjali zemljišča, ki bi jih potrebovali za širitev ceste s pločniki in kolesarsko stezo. Predvsem jih je skrbelo, da bi cesta po obnovi, ki je predvidevala razširitev cestišča, postala še bolj obremenjena. Če bi bila širša, bi dovoljevala višje hitrosti. Najverjetneje je bil načrt države takšen, da glavno cesto od Markovcev do Ptuja obnovi ter nanjo priključi novozgrajeni cestni odsek Ormož–Markovci. Za obvoznico bi se na Ptuju potem lahko le še obrisali pod nosom. Ker se krajani Budine, ki stanujejo ob Ormoški cesti, s predvideno razširitvijo ceste in dvigom nivelete cestišča niso strinjali, so se večkrat sestali z odgovornimi na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI) in Mestni občini (MO) Ptuj. Svojo stisko zaradi nevzdržnih prometnih razmer so izrazili tudi z mirnimi protestnimi shodi.
Cesta širine šest metrov, po njej s hitrostjo 50 km/h
Na Ptuju se sicer izvajajo meritve hrupa in obremenjenosti s trdimi delci. A glej ga zlomka, kako zvito: merilna naprava je v bližini bolnišnice, kjer je spalno naselje. Hrup je minimalen, prometa manj kot drugje, v bližini ni nobene industrije. Za pobudo, da bi merilno mesto prestavili na Ormoško cesto, ni bilo posluha. Tudi predlog o namestitvi mobilnega merilnega mesta pri odločevalcih ni dobil podpore.
Predstavnik CI Mitja Krapša je pojasnil, da se jim je na enem izmed zadnjih sestankov uspelo z DRSI dogovoriti, da se celotna Ormoška cesta od krožišča pri trgovskem centru Super mesto skozi Spuhljo (do gostilne Majda ter oba kraka proti Markovcem in Gorišnici) obnovi v obstoječih gabaritih. »Širina cestišča bi bila šest, skupaj z robnim pasom pa 6,6 metra. To je nekje toliko, kot je zdaj. Ta širina v strnjenem naselju ne dovoljuje višjih hitrosti od 50 km/h. Če bi se strinjali, da dovoljeno hitrost povišajo na 70 km/h, za kar bi morala biti v skladu s standardi tudi širša cesta, potem obvoznice še dolga leta ne bomo videli. Prav tako smo se dogovorili, da se ohrani enaka niveleta cestišča. Obstoječi asfalt bi odstranili in popravili dotrajani tampon. V cesto oziroma ob njej bi vgradili še novo vodovodno povezavo. Na vsaki strani ceste bi uredili mešane površine za pešce in kolesarje v širini 1,6 metra. Z dogovorjenim smo zadovoljni. Cesta bo po obnovi zagotavljala varno šolsko pot, varno vožnjo ter varno kolesarjenje. Če bodo hitrosti vozil manjše, se bomo domačini lažje vključevali v promet. Seveda bo treba poskrbeti za ustrezno odvodnjavanje, da nam meteorna voda ne bo povzročala škode,« je poudaril Krapša. Ker bo cesta po obnovi ožja, kot je bilo sprva predvideno (okoli 12 metrov skupaj s pločniki in kolesarsko stezo), ne bo potrebnih toliko posegov na zasebna zemljišča.
Ali država meritev ne želi, noče ali pa ne sme izvesti ...
CI si prizadeva, da bi na območju Ormoške ceste država izvedla meritve obremenjenosti okolja s hrupom in trdimi delci. A se pri pobudi zapleta. »Pobudo za to smo najprej podali varuhu človekovih pravic. Napotil nas je na inšpektorat za okolje in prostor. Tam so ugotovili, da za to niso pristojni oziroma nimajo kapacitet. Zadevo so odstopili republiški agenciji za okolje Arso. Od tam so nam odgovorili, da zadevo odstopajo nazaj na ministrstvo za okolje in prostor. Obe ustanovi oziroma organa spadata pod okrilje ministrstva za okolje. So pa na Arsu priznali, da so bile zadnje meritve, ki so jih izvedli na območju obremenjene ceste, druge najslabše v državi. Razbrati je mogoče, da pri meritvah ne pričakujejo bistveno boljših rezultatov, kot so jih izmerili takrat. Če se meritve ne izvedejo, potem se lahko sprenevedajo, da okolje ni onesnaženo. In prav zato jih zahtevamo!« je opozorila vodja CI Sergeja Puppis Freebairn.
Prometna obremenitev skrajša življenjsko dobo
Dodala je, da so evropske študije dokazale, da prometna obremenitev okolja življenjsko dobo ljudi skrajša za sedem ali osem let. »Ko smo prišli do teh podatkov, smo v okolici začeli poizvedovati o zdravju ljudi. Veliko obolevajo za različnimi oblikami alergij, pri otrocih so prisotne astme, pogoste so angine, veliko je raka … Šli bomo tudi v smeri varovanja zdravja ljudi. Gre za nenadomestljivo vrednoto. Najbolj skrb vzbujajoče je to, da obolevajo že otroci. Sicer pa je Slovenija ena izmed držav z najvišjo stopnjo rakavih obolenj. Morali bi se vprašati, zakaj je tako. Verjetno zato, ker si dovolimo, da so obremenitve okolja previsoke, in to sprejemamo kot normalno. A to ni normalno. Živimo v okolju, kjer je zdravje ljudi resno ogroženo. In večina se jih tega žal niti ne zaveda.«
