Nekdanji telovadec Cerar je s tridesetimi medaljami na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik. V deželi vzhajajočega sonca je še vedno znamenita športna osebnost, saj je leta 1964 postal prav v Tokiu olimpijski prvak na konju z ročaji, bil pa je bronast tudi na drogu.
Poleg pokojnega Leona Štuklja je bil edini individualni soustanovitelj OKS in je ves čas predsednik Slovenske olimpijske akademije ter član IO OKS. Skupaj s Štukljem je bil tudi prvi, ki je bil leta 2011 sprejet v slovenski Hram športnih junakov.
Pobudo o razglasitvi 1. oktobra za državni praznik športa je junija letos obravnavala že skupščina OKS. Na ta dan je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol, ki je imel ob športu in telovadbi kot zelo močan element tudi boj proti germanizaciji.
Že leta 2020 naj bi bil 1. oktobra, ob obletnici ustanovitve prvega slovenskega športnega društva, v slovenskih šolah športni dan. Prav tako naj bi za obeležitev poskrbeli po slovenskih gospodarskih družbah. Predsednik države Borut Pahor pa naj bi pripravil dan odprtih vrat v predsedniški palači, je povedal podpredsednik OKS Janez Sodržnik. Pobudo bo obravnaval tudi pristojni odbor Državnega zbora Slovenije.
OKS je za tri leta podaljšal veljavnost družbene pogodbe za Bežigrajski športni park v Ljubljani. OKS je delni lastnik parcel ob Plečnikovem stadionu za Bežigradom, ki žalostno propada, ker ga večinski lastnik, podjetnik Joc Pečečnik, ne more obnoviti po načrtih, ki jim nasprotuje del stanovalcev v blokih ob njem.
Vse se vleče že več kot desetletje in pol. A bo pogodbo podaljšala tudi mestna občina Ljubljana, tretja pogodbena partnerica. Pečečnik bo povečal tudi svoj finančni vložek in OKS bo imel poslej namesto 13 sedemodstotni delež. Ta delež bo po dograditvi bežigrajskega športnega centra pretvorjen v poslovne prostore OKS, ki je od ustanovitve naprej le podnajemnik.
Osrednja točka, ki so ji namenili največ časa, je bila organizacija dela strokovne službe OKS in s tem povezana sistematizacija delovnih mest tridesetih zaposlenih v OKS.
OKS bo imel od začetka naslednjega leta sekretariat ter štiri oddelke; za vrhunski šport, za šport za vse in na lokalni ravni, za Slovensko olimpijsko akademijo in EU projekte ter za marketing in finance.
Sodržnik je bil proti predlogu, ker naj bi bil "šport za vse bolj zapostavljen ob povečanem obsegu dela,", prav tako pa naj bi imel generalni sekretar preveliko moč.
Predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret pa je ocenil, da gre za uvajanje prevelikega števila direktorskih mest za posamezne sektorje glede na število zaposlenih, a ga je potem podprl; proti so bili štirje člani IO, zato je bil pravilnik sprejet.
V komisiji za vzpostavitev Olimpijskega inštituta, ki ga vodi Aleks Leo Vest, sta še generalni sekretar OKS Blaž Perko in njegov namestnik za šport Borut Kolarič. Inštitut naj bi pod eno streho združeval vse potrebne strokovne enote, od meritev in diagnostike naprej, za pomoč vrhunskim športnikom.
Imenovali so komisijo za ženski šport, ki jo vodi nekdanja rokometašica in trenerka Marta Bon, v njej pa je najbolj znano športno ime nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič.
OKS bo povzel etični kodeks Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka) za svoje potrebe. Potrditi ga mora še skupščina OKS.
Ob koncu je nekdanja ministrica za šport Maja Makovec Brenčič predstavila delo mednarodne komisije OKS, ki jo vodi, in pozvala k večji vključitvi v najvišje organe športnih organizacij, predvsem v Moku in njegovih komisijah, kjer ta čas ni nobenega Slovenca, le Janez Kocijančič je predsednik Evropskih olimpijskih komitejev.
