Del povezovalne ceste v haloškem gričevju med naseljema Leskovec v občini Videm in Podlehnik v istoimenski občini že leta dolgo počasi najeda nevaren plaz.
Čeprav nihče natančno ne ve, kdaj je zemljina pod cesto začela drseti, pa so prve razpoke in ugotovitev, da gre za plaz, zabeležili že leta 2010.
Plazenje na večstometrskem odseku občinske ceste je po besedah aktualnega podlehniškega župana Sebastiana Toplaka posledica neugodne geološke sestave tal pod cesto (ki je očitno niso dovolj upoštevali pri pripravi vozišča), pa tudi – ali morda celo predvsem – številnih neurij, ki so dodala svoj delež k nestabilnosti terena. Dejstvo je, da je teren plazovit na zelo širokem območju, saj so v preteklosti prav ob in na tej cesti že izvajali sanacije več manjših plazov, ki so grobo posegli v vozišče.
Plazenje se na večstometrskem odseku občinske ceste dogaja zaradi neugodne geološke sestave tal pa tudi številnih neurij. Na to, da se zemljina pod cesto plazi, opozarjajo vedno večje razpoke in višinske razlike v počeni asfaltni plasti, ki dosegajo že tudi 10 centimetrov.
Drsenje zemljine pod cesto v vseh teh letih ne miruje; prav nasprotno. Posebej nevarno pa je postalo iz dveh razlogov: hujših neurij v zadnjem obdobju ter veliko večje frekvence prometa na omenjeni cesti. To so pred letom ali dvema še uporabljali zgolj domačini, da so se pripeljali do svojih domov oziroma nekoliko skrajšali pot iz ene v drugo občino, danes pa je drugače.
Po njej vozijo tudi turisti
Z odprtjem avtoceste do MMP Gruškovje in hkratnim usmerjanjem turistov na mejni prehod Zgornji Leskovec v občini Videm je ta cesta postala zelo pripravna skrajšana pot številnim turistom, ki so se s prehodom meje v Zgornjem Leskovcu želeli izogniti čakalnim dobam na Gruškovju, nato pa so iskali čim krajšo pot nazaj do avtoceste.
»Sicer natančnih podatkov o številu avtomobilov, ki zadnje obdobje vozijo po tej cesti, nimamo. Vendar je opazno občutno povečanje prometa zlasti v času turističnih prometnih konic, torej čez poletje. Na cesti je veliko tujih voznikov, ki se vračajo z Jadrana domov in so v Slovenijo vstopili v Zgornjem Leskovcu, navigacija pa jih je potem usmerila na to cesto,« je povedal župan Toplak.
Država je zatajila
Cesta je za zdaj še prevozna. Na to, da zemljina pod njo plazi, opozarjajo le vedno večje razpoke in višinske razlike v počeni asfaltni plasti, ki dosegajo že tudi deset centimetrov. »Trenutno, ob bolj umirjenem prometu, cesta še ni tako zelo nevarna. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko se bodo razpoke še povečale,« je zaskrbljen Toplak.
Občina Podlehnik je že pred več kot tremi leti za sanacijo omenjenega plazu naročila projekt, ki ga je izdelalo mariborsko podjetje ISB, d. o. o. »Projektantski predračun znaša 552.300 evrov. Leta 2016 je bilo izvedeno tudi že javno naročilo za znesek 413.000 evrov. A do podpisa pogodbe z izvajalcem ni prišlo, ker država ni zagotovila svojega sofinancerskega deleža,« je še povedal Toplak in dodal, da je ta plaz že dolgo vnesen v državni program Ajda, a očitno ga v Ljubljani še vedno niso uvrstili na lestvico tistih sanacij, ki jih bodo sofinancirali.
Sanacija po odsekih
Stanje ceste na plazovitem območju pa se vsa leta le še slabša. Zgolj čakanje na državno pomoč ne pride več v poštev, zato v občini Podlehnik resno razmišljajo o tem, da začno plaz po odsekih sanirati sami; kolikor jim bodo finance pač dopuščale.
»S strokovnjaki moramo celoten načrt sanacije še natančneje prediskutirati. Cesta namreč plazi na daljšem odseku, in to ponekod bolj, ponekod manj, ponekod pa sploh ne. Celotni odsek ceste bi torej poskušali razdeliti na pododseke in se jih lotiti postopoma,« je sklenil župan, ki ga ne skrbi le ta cestni plaz; v občini Podlehnik jih je namreč vsaj ducat in prav vse bi že morali sanirati. Z občinskim denarjem seveda ne gre, saj ga je vedno premalo. Država pa se bo najverjetneje zganila šele takrat, ko bo kakšna kolona turistov iz tujih držav s cesto vred pristala v kakšni od haloških zaraslih globeli ...
