Podpora največji vladni stranki LMŠ se je dvignila za eno odstotno točko, tako da z 22,2-odstotno podporo ohranja prvo mesto med strankami. Sledi ji SDS, ki ji je podpora padla za dobri dve odstotni točki na 15,5 odstotka.
Na tretjem mestu med strankami je po anketi SD z 10-odstotno podporo, Levico bi volilo 6,2 odstotka vprašanih. Sledijo NSi (3,6 odstotka), ki ji je podpora padla za 1,8 odstotne točke, DeSUS (3,3 odstotka) in SAB (2,4 odstotka), ki ji je podpora zrasla za 1,3 odstotne točke, a to vendarle ne bi bilo dovolj za uvrstitev v parlament. Pod parlamentarnim pragom so tudi SNS (1,8 odstotka), SLS (1,5 odstotka) in SMC (0,5 odstotka). 23,3 odstotka jih ne ve, katero stranko bi volili, devet odstotkov jih ne bi odšlo na volitve, 0,6 odstotka pa bi jih volilo katero drugo stranko.
Na podlagi takšnih rezultatov bi glede na opredeljene volivce LMŠ v DZ zasedla 29 sedežev, SDS pa 25. S 14 poslanci bi sledila SD, Levici bi pripadlo osem poslanski mest, NSi sedem poslancev, pet poslancev bi v DZ dobila DeSUS. Druge stranke pa se v parlament ne bi uvrstile.
Ocena dela vlade
Delo Šarčeve vlade po avgustovski anketi kot uspešno ocenjuje 59,2 odstotka vprašanih. Ocena dela vlade je v tokratni anketi sicer padla v primerjavi z julijsko, ko je bila 60,5 odstotka. Kot neuspešno delo vlade ocenjuje 35,2 odstotkov vprašanih, 5,7 odstotka pa je neopredeljenih.
Priljubljenost
Na lestvici priljubljenosti politikov se je na prvo mesto ponovno povzpel predsednik republike Pahor. Premier Marjan Šarec je zdrsnil na drugo mesto. Sledijo jim evropski poslanci Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez. Šesti na lestvici je predsednik državnega zbora Dejan Židan, sledijo pa ljubljanski župan Zoran Janković, predsednik NSi Matej Tonin, predsednica SAB Alenka Bratušek, prvo deseterico pa zaključuje poslanec NSi Jožef Horvat.
Migranti
Anketiranci so odgovarjali tudi na druga aktualna vprašanja. Med možnimi ukrepi migrantske politike EU jih največ, 67,7 odstotka, kot najbolj smotrno ocenjuje pomoč povezave pri urejanju ekonomskih in političnih razmer v izvornih državah, da se migranti sploh ne bi odpravljali na pot. Drugi ukrep, ki ga kot učinkovitega vidi dobrih 36 odstotkov vprašanih, bi bilo ustavljanje migrantov v Turčiji, na Zahodnem Balkanu in v Severni Afriki, državam tam bi se nudilo finančno pomoč. Na tretje mesto so vprašani, takšnih je bilo 33,1 odstotka, postavili krepitev nadzora na zunanjih mejah EU. Sledijo še možnost, da migranti zaprosijo za delovna dovoljenja v državah EU, ne da bi jim bilo treba vstopiti na ozemlje EU, in krepitev nadzora na notranjih mejah (ograje na državnih mejah, mešane policijske patrulje in podobno).
Policijsko delo pri preprečevanju nezakonitih prehodov državne meje 41,8 odstotka anketirancev ocenjuje kot uspešno, 44,8 odstotka jih meni, da so policisti le deloma uspešni. 8,4 odstotka vprašanih je prepričanih, da so neuspešni. Po mnenju 44,2 odstotka anketirancev so pobude za samozaščitno organiziranje prebivalcev pred migranti upravičene, slabih 50 odstotkov pa ima tovrstne pobude za neupravičene.
Anketo Vox populi je med 12. in 14. avgustom za časnika Dnevnik in Večer ter Radiotelevizijo Slovenija na vzorcu 700 oseb izvedla agencija Ninamedia.
