Prilivov je bilo lani za 228 milijonov evrov, »kar pomeni 11,1 odstotka prenosne vrednosti sredstev. Ob tem se je dobičkonosnost kapitala tako imenovane slabe banke, ki upravlja več kot 800 milijonov evrov sredstev, povzpela na rekordno raven 28,8 odstotka«, ugotavljajo na vladi Marjana Šarca.
Letna donosnost vloženega kapitala s popravki oziroma dobičkonosnost kapitala je lani znašala precej nad zahtevano mejo osmih odstotkov, piše v revidiranem poročilu o poslovanju za lani, dobiček pa je primerljiv z rezultatom iz leta 2017.
Matej Pirc, glavni izvršni direktor rezultate poslovanja ocenjuje z »več kot zadovoljivo«. V letnem poročilu je zapisal, da doseženi rezultati »trdno podpirajo uresničevanje našega poslanstva do zakonsko predvidenega zaključka življenjske dobe DUTB leta 2022«.
Do kdaj bomo še imeli DUTB?
Podaljšanje delovanja DUTB bi morala po prvotnih načrtih vse slabe terjatve prodati do 2017, a je vlada Alenke Bratušek delovanje slabe banke podaljšala do 2022.
Ob tem je treba pojasniti letnico 2022. DUTB je pripravila druga Janševa vlada, da bi iz državnih bank prenesli vse slabe terjatve in bi se s tem banke očistile in začele normalno poslovati, po vseh nasedlih kreditih, od gradbenih podjetij, Istrabenza, Pivovarne Laško, prodajalcev mercedesov in podobno. Se pravi, terjatve, ki so jih imele banke do teh podjetij oziroma njihovih šefov, so prenesli na DUTB, ki od takrat upravlja z njimi. Slaba banka, kot v pogovornem jeziku imenujemo Družbo za upravljanje terjatev bank, je bila ustanovljena začasno, kot je to navada pri takih družbah. Ustanovljene so zgolj do takrat, ko prodajo vse slabe terjatve, ki so se nabrale na bankah. Pri nas je bila letnica postavljena pri 2017. Tega leta bi morali biti slabe terjatve in premoženje na slabi banki prodani, a so že leta 2015 vedeli, da ne bo tako, zakaj lahko špekuliramo, in vlada Alenke Bratušek je začasno življenjsko dobo DUTB podaljšala še za pet let, se pravi od 2017 do 2022, ko bi naj inštitucija res prodala vse, kar je prišlo nanjo, od terjatev do stanovanj, poslovnih stavb in podobno. A če bo res tako, bomo videli čez tri leta. Mnogi poznavalci namreč ocenjujejo, da se bo življenjska doba slabe banke še podaljšala.
»Leta 2022 bo konec dela za DUTB«
DUTB je bila ustanovljena kot orodje za reševanje bank, ki so dajale ogromna nezavarovana oziroma slabo zavarovana posojila na lepe oči in po zvezah.
A na naši slabi banki so kljub temu, da ima roko nad njimi dejansko politika, prepričani, da bodo delo končali do leta 2022, pri čemer so tudi zadovoljni s svojim poslovanjem. Lani so namreč plačali 154 milijonov evrov posojil in predčasno za 28 milijonov evrov glavnic, skupaj kar 182 milijonov evrov. V poročilu zato zapišejo: »Delno poplačilo finančnih obveznosti z državnim poroštvom predstavlja pomemben korak pri uresničevanju poslanstva DUTB, kot ga opredeljuje zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. DUTB je tako znižala prihodnje stroške financiranja in zadolženost ter s tem povrnila vložena sredstva in razbremenila Republiko Slovenijo in njene davkoplačevalce.«
Pirc je v poročilu še izpostavil, da je DUTB od ustanovitve do konca lanskega leta poplačala že skoraj 1,3 milijarde evrov obveznosti in mora do konca leta 2022 vrniti le še nekaj manj kot 700 milijonov evrov.
Revizija na DUTB
DUTB bi morala lansko poročilo o poslovanju objaviti že do konca aprila letos, a se je vse zamaknilo zaradi revizije posla pri prodaji zemljišča v Logatcu, na katerem je švicarska družba Lonstroff postavila tovarno medicinskih elastomerov. Komisija za pravno presojo odgovornosti je namreč ugotovila, da slaba banka v tem postopku prodaje ni bila oškodovana. Ugotovili so tudi, da so delavci DUTB sicer zagrešili več kršitev delovnih obveznosti, pri čemer pa delovnopravne sankcije ali odškodninski zahtevki do njih niso mogoči. Tudi zaradi takih stvari mnogi menijo, da se poslovanje DUTB ne bo kar končalo leta 2022.
