Za sosede je neurejeno stanje zemljišč lahko precej moteče. Nemočni v situaciji, ker ne vedo, kaj lahko storijo, so potrkali na vrata našega uredništva. »Ali sme sosed pustiti tako zanemarjeno parcelo? V visoki travi se zadržuje divjad, da o polžih, ki lezejo z nje, niti ne govorimo,« se glasijo opozorila, ki jih prejemamo s terena. Seveda teh težav ne bi bilo, če bi vsi za svojo lastnino vestno skrbeli. Tisti, ki trave v naseljih ne kosijo, pa bi tudi lahko bili toliko razumevajoči do ljudi v soseščini, da bi travo vsaj enkrat ali dvakrat na leto pokosili. In nepotrebnih nesoglasij ne bi bilo. Največ primerov, da so zemljišča nepokošena, je takšnih, kjer lastniki na lokacijah sploh ne bivajo, zemljišča kupijo kot naložbo. Kaj se z njimi dogaja, jih ne zanima. Morda je to še izrazitejše v primerih, ko so lastniki zemljišč pravne osebe oziroma podjetja.
Inšpekcija: »Običajno zaleže opozorilo«
Kako torej ukrepati, če vas moti sosedova visoka trava? Pokličete lahko pristojni medobčinski inšpektorat. Do zdaj se je izkazalo, da so bili ukrepi inšpekcije učinkoviti.
V dozdajšnjih posredovanjih na področju SOU Spodnje Podravje so kršitelji opozorilo inšpektorjev vzeli resno in ukrepali na podlagi izdanega opozorila.
Preverili smo pri MO Ptuj, kjer odlok o javnem redu in miru določa, da je zaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja prepovedano opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice. Preostale občine imajo s podobno vsebino to urejeno v svojih odlokih o javnem redu in miru. Naloga občinskega inšpektorja je, da v primeru osebne zaznave ali prijave v zadevi »zaraščenega stavbnega zemljišča z visoko travo« odredi lastniku zemljišča, da ga počisti. Občinska inšpekcija zavezancu (kršitelju) vroči zapisnik s pisnim opozorilom, s katerim mu naloži rok, v katerem mora zemljišče počistiti. »V dozdajšnjih posredovanjih so kršitelji opozorilo inšpektorjev vzeli resno in ukrepali na podlagi izdanega opozorila,« so povedali na inšpekcijskih službah SOU Spodnje Podravje.
Na potezi so tudi občine
Bi pa lahko občine svoje občinske akte z vsebinami urejanja prostora dopolnile. To možnost jim ponuja zakon, ki je v veljavi od lanskega junija. »Na podlagi zakona o urejanju prostora lahko občine sprejmejo odloke o urejanju podobe naselij in krajine, s katerim urejajo urbani in siceršnji prostorski razvoj na praviloma že zgrajenih območjih naselij s poudarkom na urejeni podobi ter usklajeni in medsebojno dopolnjujoči se rabi javnih in zasebnih površin ter urejajo in varujejo podobo krajine,« so na temo urejanja prostora še pojasnili na SOU Spodnje Podravje.
Kazen od 80 do 300 evrov
»Prepovedano je opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice,« je zapisano v 8. členu Odloka o javnem redu in miru MO Ptuj, pa tudi večine drugih slovenskih občin.
Za kršitelje je v odloku predpisana globa 80 evrov za fizične osebe in 300 evrov za pravne osebe ter samostojne podjetnike. Kazen sicer ni posebej visoka, se pa vseeno verjetno bolj izplača zapuščeno parcelo pokositi, kot pa (najprej) plačati kazen in jo potem vseeno urediti ...
