Izredni programski, statutarni in volilni kongres DeSUS bo 17. januarja.
Erjavec je spomnil, da je - ko je prvič postal predsednik DeSUS - dal dve obljubi: da bo DeSUS vedno parlamentarna stranka in da ne bo več najmanjša parlamentarna stranka.
Poudaril je, da je to obljubo ves čas izpolnjeval, kljub temu, da so vsakič pred parlamentarnimi volitvami tudi zaradi nizkih javnomnenjskih anket stranki napovedovali izpad iz DZ. DeSUS pa je, kot ugotavlja Erjavec, pod njegovim predsedovanjem ves čas izboljševal svoje rezultate. Padli so na zadnjih parlamentarnih volitvah, vendar pa dodaja, da je tudi na teh volitvah izpolnil svojo obljubo izpred 15 let. Prišli so v DZ in niso najmanjša stranka.
Erjavec ob tem priznava, da tudi sam ni zadovoljen z zadnjimi rezultati parlamentarnih volitev in zato je ponudil svetu stranke svoj odstop, ki pa so ga praktično soglasno zavrnili. V dneh po odločitvi za kongres stranke januarja prihodnje leto je imel po njegovih navedbah številne pogovore s pomembnimi akterji stranke DeSUS, ki so mu izkazali podporo pri ponovni kandidaturi za predsednika stranke. Zanjo se je tako odločil minuli teden.
Kritiki
Vse tiste, ki ne podpirajo njegove vizije prihodnosti stranke, pa njen dolgoletni predsednik poziva, naj na kongresu kandidirajo in predstavijo svojo. "Zlasti si želim, da bi kandidirali tisti, ki ves čas kritizirajo mene, delo vodstva stranke in delo poslanske skupine," je navedel. Pojasnil pa je še, da zagovarja vrnitev stranke h koreninam. "Analiza volitev 2018 v DZ je pokazala, da je bil slabši rezultat posledica odmika od programskih korenin stranke," odkrito priznava Erjavec. Prepričan je, da lahko kot predsednik s svojo ekipo in podporo članstva tudi v prihodnje zagotovi, da bo DeSUS parlamentarna stranka.
V preteklosti se je že večkrat špekuliralo o Erjavčevi zamenjavi in njegovih morebitnih naslednikih. V stranki sicer kljub nezadovoljstvu, ki velikokrat prihaja iz posameznih lokalnih odborov, resne alternative še niso ponudili. Nazadnje so bile najbolj glasne špekulacije, da utegne imeti ambicije v vrhu stranke DeSUS Igor Šoltes, ki je bil strankin vodilni kandidat na evropskih volitvah. Čeprav je prejel precej preferenčnih glasov, pa je stranka ostala brez evropskega poslanca in nekateri menijo, da je s tem v vodo padla tudi možnost, da bi Šoltes prevzel njeno vodenje.
V izjavah previdni
Vidni člani DeSUS, ki ima v aktualnem mandatu v DZ pet poslancev, so v izjavah glede vodenja stranke previdni. Vodja poslanske skupine Franc Jurša Erjavčeve napovedi ne želi komentirati. Podpredsednik DeSUS in nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar pa je dejal, da se nima namena potegovati za funkcije v stranki, pač pa se bo posvetil izzivom v svoji stroki.
Če se je Erjavec tako odločil, pa je po besedah nekdanjega generalnega sekretarja stranke in sedanjega poslanca Branka Simonoviča korektno, da na kongresu preveri, ali mu članstvo oz. delegati še zaupajo. Sicer pa Simonovič meni, da bi morala biti programska prevetritev stranke vodilo za kadrovsko prevetritev organov stranke na vseh nivojih, tudi na individualnih funkcijah. Po njegovi oceni bi bilo dobro, da bi bil ob Erjavcu še kakšen kandidat. Če jih bo več, pa bo svoj glas namenil nekomu, ki je s svojim delom v stranki dokazal, da je vreden zaupanja, je napovedal Simonovič.
