Kaj pa ko so vsi na počitnicah, v kopalkah ležijo na plaži, se sončijo, pijejo pivo in podobno? Za predsednika države Boruta Pahorja vemo, da se znoji na kolesu in da bo prehodil s sinom še okoli 300 kilometrov, da konča cilj – 1000 kilometrov po Sloveniji. Ob takem načinu preživljanja dopusta bi mu bilo treba svetovati, da pije veliko vode, ne kolesari in pešači po žgočem soncu in podobno, da se izogne nevarnostim, ki prežijo nanj. Med hujšimi je zagotovo vročinska kap, ki je lahko tudi smrtonosna.
Kaj če ostanemo brez predsednika?
Kaj je Sloveniji storiti v tem primeru, če ostane brez predsednika države? Kot rečeno, njegove funkcije za določen čas prevzame predsednik parlamenta. Danes je to Dejan Židan, ki pa je z ženo že na poti po Evropi. Z avtom. Slovenija je torej v dvojni nevarnosti. Vročina, kolo, pešačenje (Pahor) na eni stran in nevarne ceste (Židan) na drugi strani. Kaj če zgolj hipotetično ostanemo brez obeh?
Tanko za predsednika
V Sloveniji ne poznamo položaja podpredsednika republike, in če odide predsednik in za njim še predsednik državnega zbora, ki bi v tem primeru prevzel položaj vrhovnega poveljnika slovenskih oboroženih sil, bi položaj predsednika države opravljal eden izmed podpredsednikov državnega zbora. To bi torej postal bodisi Jože Tanko (SDS), podpredsednik DZ z najdaljšim stažem v parlamentu od treh podpredsednikov, ali Tina Heferle, ki je lani postala poslanka, izvoljena na Listi Marjana Šarca, ali pa bi vodja države postal Branko Simonović, nekdanji podžupan Izole in upokojenec ter poslanec upokojenske Desus. Obenem pa so zdaj že tudi poslanci in s tem podpredsedniki državnega zbora v kopalkah, natikačih, kratkih hlačah. Se pravi na dopustu.
16. julija je bilo na spletni strani slovenskega parlamenta namreč zaslediti naslednji zapis: »S 15. julijem so se začele parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 31. avgusta. V tem času državni zbor in njegova delovna telesa praviloma ne zasedajo.«
Če se kaj zgodi predsedniku države, parlamenta in podpredsednikom (bog ne daj!), bomo ostali brez vodstva države. Pri čemer je res, da je pri nas vse zapisano tako, da se zgoraj omenjeni ljudje menjujejo na položaju zgolj v primeru začasne nesposobnosti oziroma nedosegljivosti predsednika. Zagotovo bi, če bi bilo treba, vsak prišel z dopusta. V primeru smrti predsednika pa se pri nas takoj razpišejo nove volitve.
Skrivni voditelj ZDA
Imajo pa na primer v Združenih državah Amerike zanimiv institut. Tudi tam je pravilo, da predsednika nasledi podpredsednik in tako naprej, a če bi vsi mogočni »normalni nasledniki« na položaju šli rakom žvižgat, bi na položaj stopil skrivni designated survivor. Človek, ki ga urijo posebej za tak primer. Ta oseba je tudi vseskozi na drugi (skrivni) lokaciji kot državni vrh, da lahko prevzame vodenje države, če bi bilo treba. S takim načinom se zagotovi kontinuirano vladanje. Ta institut nadomestnega skrivnega predsednika so si v Ameriki izmislili v času hladne vojne in po umoru predsednika Johna F. Kennedyja.
Pri nas je, kot rečeno, vse jasno in transparentno in v najslabšem primeru bi odšli na volitve in izbrali novega predsednika, do takrat pa se ni treba nikomur nič bati, Pahor je v Sloveniji, Židan nekje v Evropi, Šarec na Hrvaškem, Tina Haferle je mlada, prišla bi kadarkoli, če bi bilo treba, Jože Tanko in Branko Simonovič bi gotovo takoj prihitela s počitnic, da bi prišla reševat državo, če bi bilo treba, Karl Erjavec je tudi na dopustu blizu Slovenije, nekdanja premierka Alenka Bratušek je doma, Miro Cerar je vedno pripravljen pomagati državi, celo Zdravko Počivalšek, kot kaže, bodoči predsednik SMC in veliki operative te in prejšnje vlade, naj bi bil v Olimju na kmetiji. Vsi lahko kadarkoli pridejo v Ljubljano, če bi bilo kaj resnega. A glede na to, da so počitnice, kaj pa je lahko tako resno, da bi politiki prekinili dopust, saj nismo pred volitvami.
