Župan Moravč Milan Balažic je zavrnil očitke družbe Termit na opravljeno okoljsko analizo tal in vode na Drtiji, kjer deluje Termit. Gre za stare obraze, povezane s Termitom, je očital strokovnjakom, ki so danes nastopili na Termitovi novinarski konferenci. "Ne verjamem jim niti besede," je dejal v izjavi za medije v Moravčah.
V družbi Termit so do teh ugotovitev prišli po tem, ko so s strokovnjaki podrobno preučili poročilo oziroma interpretacijo kemijskih analiz na osnovni projektne naloge, ki jo je predpisalo ministrstvo za okolje, izvedla pa jo je Agencija RS za okolje (Arso).
V Termitu se v večji meri strinjajo z načinom vzorčenja, prav tako nimajo pripomb glede kemičnih analiz. »Vendar pa je interpretacija rezultatov s strani Arsa po našem prepričanju nestrokovna in ne upošteva pravih uredb,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal direktor družbe Termit, d. d., Anton Serianz.
Kdo je izdelal poročilo?
Zmotilo ga je tudi, ker v poročilu agencije za okolje sploh ni navedeno, kdo so avtorji dokumenta. »To je osnovni pogoj za verodostojnost,« opozarja direktor. Za zdaj družba še ne napoveduje pravnih ukrepov, a je direktor poudaril, da bodo naredili vse za zaščito družbe Termit.
Ob tem priznava, da je lahko napačna interpretacija rezultatov tudi posledica nepopolne projektne naloge, ki jo je ministrstvo za okolje pripravilo januarja 2019.
»Naša sanacija temelji ravno na vgradnji gradbenih materialov, za kontrolo tega pa so merodajni zgolj neporušeni vzorci,« je pojasnil. Kakšna je razlika med porušenimi in neporušenimi vzorci, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila Ana Mladenovič z Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki Termitu izdaja dovoljenje za vgrajeni gradbeni material.
Ne bi smeli uporabljati niti čajne žličke
Po njenih besedah je bistvena razlika v tem, da z analizo neporušenega vzorca ugotavljajo le snovi, iz katerih je ta sestavljen, medtem ko analiza porušenega vzorca poda informacijo o tem, koliko snovi iz vzorca lahko preide v okolje.
Za primer je v roke vzela čajno žličko. Ta je po njenih besedah neporušen vzorec. »Če nas zanima, koliko je ta žlička nevarna za zdravje ljudi, bomo iz žličke naredili izlužek. Ministrstvo za okolje pa pravi, da ni važno, koliko je topnih kovin notri, važno je, kaj je notri,« je poudarila.
»In bi to žličko zmleli v prah in bi analizirali, koliko je v njej težkih kovin. Notri je 160.000 miligramov na kilogram kroma, meja pa je 380,« je še dejala. Takšna vsebnost pa ni nevarna za zdravje ljudi, saj te snovi zaradi postopka izdelave niso topne in tako ne prehajajo v okolje.
»V Termitu predelane odpadke zmešajo z glino ter mešanico ob ustrezni vlagi gradijo v plasti. Na ta način dobijo nepropustne plasti, v katerih so težke kovine fizikalno in kemijsko imobilizirane in zato ne prehajajo v okolje,« je še poudarila strokovnjakinja z zavoda za gradbeništvo. Na novinarski konferenci so sicer včeraj nastopili še nekateri drugi strokovnjaki, ki so potrjevali stališče Termita glede interpretacije poročila.
