Kljub visokim kaznim za kršitelje letos na Ptujskem opažajo že rekordno število ukradenih prometnih znakov za omejitev hitrosti.
Če se peljete skozi naselja, še posebej v Podravju in Slovenskih goricah, skoraj gotovo naletite na kakšno tablo, dekoracijo, prometni znak ali lutko, ki jih sorodniki in prijatelji ob cestah in v krožiščih nastavijo slavljencem za rojstni dan, še posebej za njihove okrogle obletnice. Zanimalo nas je, ali imajo taka praznovanja kakšno osnovo v preteklosti ali si jih je pač nekdo izmislil in zdaj postajajo nekakšna nova tradicija v sozvočju z novodobnim javnim razkazovanjem vsega osebnega, čemur smo sicer najbolj priča na družbenih omrežjih.
Trend prvič opažen pred nekaj leti
Dr. Mateja Habinc, vodja katedre za etnologijo Slovencev na ljubljanski filozofski fakulteti, je pojav obcestnega okraševanja prvič opazila pred nekaj leti. »Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za novo vrsto praznovanja, pa ima vendar proslavljanje okroglih obletnic korenine v preteklosti. Postavljanje lutk je povezano s pustom, zdaj se pač uporablja še ob drugih priložnostih. Mislim, da se je res začelo v Podravju in Slovenskih goricah, zdaj pa opažam, če se ne vozim po avtocesti, da se ta navada širi še v druge dele Slovenije, saj sem jo odkrila tudi v Žireh in Idriji. Če gledamo, ob katerih priložnostih se pojavlja, gre za nov pojav, zdaj se poudarja posameznika, nekoč ta ni bil pomemben, razen če je šlo za znano osebo iz višjih slojev. Če gledamo z vidika mask, pa gre za star pojav. Lahko bi torej rekli, da so znane forme uporabljene ob drugih priložnostih, da gre za stare navade v novi preobleki. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj in zakaj se je nekdo odločil za to, kar pa je v bistvu nemogoče, saj zdaj pač vsi posnemajo to navado. Je pa postavljanje lutk z osebnimi simboli slavljenca dokaz, da so to naredili ljudje, ki osebo dobro poznajo, torej sorodniki, prijatelji, vaška skupnost. Najbrž tega ne postavljajo vsakomur, gotovo takšno javno izpostavljanje tudi vsakomur ne odgovarja, gre za neke vrste dokaz ali priznanje, da je slavljenec del skupine, ki je povezana, da je v njej pomemben, da ga imajo radi, da nekam spada. Kot rečeno, maske so bile tudi prej, ob pustu, vendar so bile skupinske, danes družba poudarja individualnost, zato je logično, da so tudi maske postale individualne.«
Na ptujskih cestah ukradenih 18 znakov
Čeprav podatkov za lokalne ceste nimamo, pa lahko po številu ukradenih prometnih znakov za omejitev hitrosti na državnih cestah, ki jih upravlja Direkcija za infrastrukturo, sklepamo, da je to postalo prava razvada. Medtem ko so namreč lani na ptujskem koncesijskem območju ukradli »le« štiri prometne znake za omejitev hitrosti, so jih letos do maja že 18. Na mariborskem območju jih je lani izginilo 22, letos do maja pa 13, na območju Murske Sobote pa v letu 2018 sedem, do letošnjega maja pa pet.
Kazni od 1000 do 4000 evrov
Sabina Ferfolja z direkcije za infrastrukturo je poudarila, da zakon o cestah natančno opredeljuje, kaj vse ni dovoljeno in kako se sankcionirajo kršitve na cesti. »Za vsako krajo in poškodbo znaka koncesionar obvesti upravljavca ceste in v skladu s koncesijsko pogodbo pošlje prijavo oziroma poizvedbo na pristojno policijsko upravo, ki v okviru svojih pristojnosti temu primerno tudi ukrepa. Kazen za poškodbo, odstranitev, prestavitev, zakrivanje oziroma kakršnokoli spremembo prometne signalizacije predvideva globo v znesku 1000 evrov za fizično osebo, za pravno pa je zagrožena globa v znesku 4000 evrov in 1000 evrov za njeno odgovorno osebo.«
