Cilj te strategije je, »da se Slovenija do leta 2030 uveljavi kot zelena država na področju razvoja, raziskav, inovacij in industrije, tudi na področju prometa«, zapišejo na vladi pri predstavitvi projekta, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da ta ideja ni zrastla na zelniku Marjana Šarca ali ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek. Podlaga za strategijo je direktiva Evropskega parlamenta in Evropskega sveta.
Gradnja infrastrukture
Načrti so ambiciozni. Tudi razumljivi, saj je prav, da se trudimo ohraniti naš planet zelen, s čistim zrakom, vodami in podobno. Res pa je, da je uresničitev te strategije povezana s stroški, ki ne bodo majhni, in tudi z izpadom trošarin na energente. Manj ko ljudje polnijo rezervoarje, manj se steče v državni proračun iz naslova trošarin.
Na vladi sicer poudarjajo, da »Slovenija že izpolnjuje zaveze direktive na področju kopenskega prometa na vseevropskem omrežju TEN-T. Zagotovljeno ima ustrezno polnilno infrastrukturo za električna vozila (glede na število registriranih vozil) in vozila na utekočinjeni naftni plin.« Manjkajo pa polnilnice za številna druga alternativna goriva, kot na primer stisnjeni zemeljski plin. Tu so na vladi jasni: »V regionalnih središčih bo do leta 2020 postavljena celovita mreža polnilne infrastrukture za vsa že aktualna alternativna goriva. Sedanja polnilna infrastruktura sicer že omogoča hitro povečevanje števila vozil na alternativna goriva. Slovenija se je v Strategiji na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju odločila, da razvija tudi polnilno infrastrukturo za biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.«
Denar za uresničitev
V prihodnjih dveh letih nameravajo za to nameniti več kot sto milijonov. Poglejmo, za kaj natančno. Ministrstvo za infrastrukturo Alenke Bratušek bo za izvajanje e-mobilnosti letos dalo slabih 32 milijonov evrov (31,762.500 evrov). Prihodnje leto še 16 milijonov več, natančno 47,996.504 evre. Za spodbujanje uporabe plina v prometu bo šlo letos dobrih sedem milijonov evrov (7,307.912), prihodnje leto več kot 12 milijonov davkoplačevalskega denarja (12,686.180). Denar iz proračuna bodo dali še za spodbujanje vodika v prometu, letos 2,250.000 evrov, leta 2020 pa že 3,775.000 evrov. Skupno bodo letos za promoviranje alternativnih goriv in e-mobilnosti namenili več kot 41 milijonov evrov (41,720.412), prihodnje leto pa kar dobrih 64 milijonov (64,457.684 evre). V dveh letih bo izvajanje strategije davkoplačevalce stalo več kot 106 milijonov evrov.
Izpad trošarin
Ob tem pa je treba seveda upoštevati še izpad trošarin od energentov. Kot pojasnijo na ministrstvu za finance, manko trošarin ni zanemarljiv. Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da bi »zamenjava enega avtomobila z bencinskim motorjem z avtomobilom na električni pogon povzročila zaradi spremembe energenta, na letni ravni, za 750 evrov zmanjšanih prilivov iz naslova trošarin. Za vozilo na dizelski pogon je ocenjeno zmanjšanje 550 evrov. Upoštevano je, da ima vozilo z bencinskim motorjem povprečno porabo 7 litrov na 100 kilometrov, vozilo z dizelskim motorjem pa 6 litrov na 100 kilometrov. V letu 2019 bo predvideno zmanjšanje prihodkov iz trošarin v višini enega milijona evrov (upoštevano je 1800 vozil na električni pogon, od katerih jih bo 50 odstotkov zamenjava za vozilo na bencinski pogon in 50 odstotkov za vozila na dizelski pogon). Leta 2020, ko je predvidenih 3000 vozil na električni pogon (začetek leta 2020), je ocenjen izpad prihodkov iz naslova trošarin dva milijona evrov.«
Če upoštevamo stroške za izpeljavo programa in manj pobranih trošarin, bo v državni blagajni precej manj denarja. Še posebno če se do leta 2030 uresničijo napovedi ministrstva za infrastrukturo oziroma cilji sprejete vladne strategije. Ministrstvo namreč ocenjuje, da bo leta 2018 le še 18 odstotkov vozil Slovencev na bencinski motor, 22 odstotkov vozil na dizelsko gorivo, ostala vozila naj bi bila na alternativna goriva. Od tega 35 odstotkov na elektriko in 15 odstotkov hibridov. Projekcije, koliko manj denarja bi bilo od trošarin, na ministrstvu za finance še nimajo, a trdijo, da bo več denarja prišlo v državno blagajno od tovornih vozil. Predvidevajo namreč, da se bo tranzit čez Slovenijo bistveno povečal, in to celo od 60 do 80 odstotkov. Se pravi, da se kljub alternativi za bolj zeleno Slovenijo ne bo nič kaj bistveno spremenilo.
