Zamaške so zbirali tudi na Ptuju. Začelo se je na pobudo Ignaca Habjaniča v letu 2011, v vseh teh letih pa je doživelo neverjeten odziv ljudi. Iz skromnih 200 kilogramov zbranih zamaškov na začetku jih je bilo do zdaj v zbirni center oziroma v predelavo v Črno na Koroškem, v podjetje MP Reciklaža, prepeljanih dobrih 48.806 kilogramov. Z zadnjim odvozom v tem letu v ta predelovalni center 2. avgusta letos jih bo prepeljanih krepko čez 50.000 kilogramov.
Odločitev je poslovne narave
Pri odvozih so vedno pomagali tudi vojaki Slovenske vojske, številne znane osebnosti, mladi. Avgusta pa bodo priskočili na pomoč znani športniki Ptuja, je povedal Ignac Habjanič, ki ga v teh dneh še posebej skrbi, ker so se v Žerjavu odločili, da ne bodo več sprejemali zamaškov.
Takšno odločitev, ki je, kot pravijo odgovorni v podjetju, poslovne narave, so sprejeli že konec marca letos. Vse letošnje obveze bodo še izpolnili, tako bodo sprejeli tudi ptujski praznični odvoz, ki bo, kot kaže, rekorden, tudi zaradi intenzivne akcije zbiranja zamaškov v OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Vsak teden zberejo toliko zamaškov, kot jih je z vseh lokacij pred to akcijo Ignac Habjanič zbral mesečno. Skupaj kar nekaj sto kilogramov. Učenci oziroma razredi so tekmo za najboljši razred, ki ga bo ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič peljala na pico, kot kaže, vzeli zelo resno. Drugače pa ni toliko pomemben tekmovalni duh, kot je pomembno zavedanje, da s tem nekomu pomagaš k vzdrževanju oziroma izboljšanju zdravja. Pomembna sta tudi privzgojitev odgovornega odnosa do okolja in zavedanje, da se odpadki lahko ponovno koristno uporabijo pri izdelavi drugih izdelkov, da ne končajo v naravi. Izkupiček avgustovskega odvoza bo namenjen za pokrivanje stroškov terapij za 10-letnega Iztoka Mlakarja iz Lendave, ki je zbolel za cerebralno paralizo.
Kaj če vrata zaprejo vsi?
Odslej samo še dva?
V Sloveniji naj bi po nekaterih podatkih zamaške zbirala le še dva centra. Vsi, ki jih zbirajo, se bojijo, da bosta tudi ta kmalu prenehala odkupovati zamaške.
V Sloveniji naj bi po nekaterih podatkih zamaške zbirala le še dva centra. Vsi, ki jih zbirajo, se bojijo, da bosta tudi slednja kmalu prenehala odkupovati zamaške. Kako bo, če v Sloveniji ne bo več nobenega odkupovalca, si niti ne morejo zamisliti. Še v večjih skrbeh kot zbiralci so zagotovo v vseh tistih družinah, ki so jim humanitarni evri še kako pomagali pri zdravljenju njihovih malih bolnikov oziroma pri nakupih nujno potrebnih zdravstvenih pripomočkov. Na to vprašanje bi morali v kratkem odgovoriti vsi, ki so odgovorni za okolje, prav gotovo pa zdravstveno ministrstvo, saj se v 21. stoletju ne bi smelo dogajati, da so mali bolniki in njihove družine v skrbi za zdravje svojih najdražjih odvisni od zbiranja takšnih ali drugačnih pomoči.
