V igri šest milijonov evrov

Po "neuspeli kitajski zgodbi" ima država nove načrte z mariborskim letališčem

G.G./STA
6. 6. 2019, 11.32
Posodobljeno: 6. 6. 2019, 11.36
Deli članek:

Kaj storiti z mariborskim letališčem?

Bobo
V skladu z zavezami bi se vračanju evropskih sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.

Vlada je na predlog ministrstva za infrastrukturo sklenila, da bo po "neuspeli zgodbi s kitajskimi najemniki" upravljanje z mariborskim Letališčem Edvarda Rusjana prevzela Družba za upravljanje investicij (DRI). Prihodnji teden se bo namreč iztekel odpovedni rok sedanjemu najemniku, ki je prek SHS Aviation v lasti kitajskega kapitala.

S to potezo naj bi se država izognila vračilu skoraj šestih milijonov evrov evropskega denarja, ki so ga pred leti prejeli za gradnjo novega in obnovo starega potniškega terminala na Letališču Edvarda Rusjana. V skladu z zavezami bi se vračanju evropskih sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.

Državi se mudi

Državi se mudi, ker DRI nima licence za upravljanje letališč, zato bi ta postopek moral steči čim prej, svoje načrte pa so že predstavili predstavnikom sindikata zaposlenih na Aerodromu Maribor.

Ker jih za nemoteno obratovanje potrebujejo, bi ti morali že v naslednjih dneh zaradi enomesečnega odpovednega roka odpovedati delovna razmerja pri družbi v lasti SHS Aviation in se 15. julija prezaposliti na DRI, v nasprotnem primeru pa bo letališče zaprto.

Letališče naj ohranijo pri življenju

Iz lokalnega okolja so se v zadnjih dneh vrstili pozivi k ohranitvi letališča in nadaljevanju postopka sprememb državnega prostorskega načrta za letališko območje v občini Hoče-Slivnica. V slednji želijo, da se najde kakršnakoli rešitev, ki bi letališče ohranila pri življenju, v reševanje pa se želi aktivno vključiti tudi Štajerska gospodarska zbornica.

Družba Aerodrom Maribor je sicer državi predlagala, da bi po izteku odpovednega roka še naprej upravljali z letališčem, saj imajo za to vse potrebne licence in kadre, namesto sedanjega plačevanja najemnine, ki so jo bolj ali manj redno poravnavali, pa bi jim država do sprejema prostorskega načrta pokrivala izgubo.