Trasi hitre ceste Šentrupert-Velenje nasprotuje del prebivalstva savinjskih občin, preko katerih je načrtovana izgradnja te ceste. Občini Braslovče in Polzela sta zato 30. maja lani vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN za odsek Šentrupert-Velenje, ki jo je vlada sprejela januarja 2017.
Predlagatelji zahteve za ustavno presojo so uredbo izpodbijali, saj so prepričani, da je bila sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku. Med drugim naj postopek ne bi ustrezal zahtevam konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, prav tako naj bi bil v neskladju z evropsko direktivo, nekaterimi področnimi zakoni in ustavo.
Ustavno sodišče pa je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu s področno zakonodajo, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Uredba zato ni v neskladju z ustavo, je ugotovilo ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno, je zapisano v danes objavljeni odločbi ustavnega sodišča.
Dars nestrpno čaka
Na odločitev ustavnega sodišča so med drugim čakali na Darsu, kjer so že izvedli razpis za projektiranje hitre ceste Šentrupert-Velenje, a z izbranim ponudnikom nato zaradi vložene zahteve za ustavno presojo niso podpisali okoli 10 milijonov evrov vredne pogodbe za projektiranje.
Zagotovo pa bo odločitev razveselila Korošce, ki že vrsto let opozarjajo na nujnost izgradnje hitre ceste, ki bo regijo povezala z avtocestnim križem. Medtem so se sicer kljub vloženi zahtevi za ustavno presojo predhodnega odseka nadaljevali postopki za izgradnjo odseka Velenje-Slovenj Gradec, kjer bi se lahko po napovedih že konec letošnjega leta začela gradnja na treh za to predvidenih lokacijah.
