Glede na podatke, ki so jih objavili v raziskavi, ki jo je naročila evropska stranka Zelenih, naša država zaradi korupcije vsako leto izgubi 3,5 milijarde evrov oziroma kar 8,5 odstotka BDP. S tem denarjem bi lahko rešili vse težave v zdravstvu ter zgradili drugi tir, predor pod Karavankami in tretjo razvojno os. A žal velik del koruptivnih dejanj ostaja neodkrit. Slovenija se glede na korupcijska tveganja uvršča na 36. mesto med 181 državami, v zadnjem letu smo na tej neslavni lestvici celo nazadovali za dve mesti. Protikorupcijska komisija, ki bi morala biti steber obrambe in zaščite pred korupcijskimi tveganji, se, odkar jo je prevzel Boris Štefanec, srečuje s številnimi kritikami na svoj račun. Največ očitkov leti na to, da se komisija vse preveč ukvarja sama s seboj namesto s korupcijo.
Poročilo že oddano
O tem, kaj na KPK v resnici delajo, se lahko javnost pouči iz letnih poročil, ki jih Štefanec in prijatelji dostavijo predsednikom države, vlade in državnega zbora. KPK v poročilu za lani, ki so ga predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu že predali, javnosti pa ga bodo predstavili ta teden, med zadevami izpostavlja denimo javna naročila, težave v okviru zdravstvene dejavnosti oziroma nabave zdravstvenega materiala ter čakalne vrste.Poleg tega je po njeni oceni pereč problem kadrovanje tako na državni ravni kot v gospodarskih družbah v pretežni ali popolni lasti države. KPK je lani prejela v reševanje 541 prijav suma koruptivnih dejanj ter drugih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, rešila pa jih je 638. Uvedla je 58 prekrškovnih postopkov ter organom odkrivanja in pregona podala 61 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja.
Koruptivni okulisti
Na področju zdravstva je lani denimo zaznala korupcijska tveganja pri izvajanju okulistične dejavnosti in predpisovanju pripomočkov za izboljšanje vida. Opozorila je na ravnanje pristojnih zdravnikov, ki predpisujejo pripomočke za izboljšanje vida v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje, pri tem pa so povezani z družbami, ki te pripomočke izdelujejo. Po mnenju komisije gre za sistemski problem, ki ga morata ustrezno proučiti tako ministrstvo za zdravje kot zavod za zdravstveno zavarovanje.
Več birokracije
Komisija je javnim lekarnam lani podala priporočila za boljšo integriteto poslovanja, obvladovanje korupcijskih tveganj in odpravo nepravilnosti. Med drugim je lekarnam oziroma njihovim vodstvom priporočila, naj poskrbijo za usklajenost načrta integritete in elektronskega registra tveganj. Skrbnik načrta integritete mora namreč poskrbeti, da se vsa tveganja, ukrepi in drugi zahtevani podatki iz načrta ažurno vnesejo tudi v elektronski register tveganj.
3,5 milijarde evrov naj bi Slovenija vsako leto izgubila zaradi korupcije.
Državna podjetja v davčne oaze
Zaznala je tudi več sumov nepravilnosti pri postopkih prodaje družb s kapitalsko naložbo države. Očitki domnevnih nepravilnosti so se nanašali na prodajo ponudnikom s sedežem v državah, ki veljajo za davčne oaze. To po opozorilu komisije pomeni, da je težko pridobiti podatke o lastniški strukturi podjetja do ravni fizičnih oseb, kar onemogoča preverjanje tako morebitnega navzkrižja interesov kot morebitnih vplivov na postopke prodaj.V povezavi z oceno korupcijskih tveganj v Slovenskem državnem holdingu (SDH) so zaznali določena tveganja, ki so se nanašala na postopek izbire članov kadrovske komisije SDH. V zvezi s tem so upravi SDH podali priporočila, da pri prihodnjih postopkih izbire članov kadrovske komisije med drugim poleg zakonskih pogojev vnaprej jasno določi tudi vse dodatne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za člane kadrovske komisije.
Domovi za ostarele pod drobnogledom
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so podali več priporočil, da v postopkih imenovanja direktorjev domov starejših ne bi prihajalo do korupcijskih tveganj. Tako naj ministrstvo pred podajo mnenja o kandidatu za direktorja zavoda pridobi vso dokumentacijo o kandidatih, ki bo omogočala celovito presojo o tem, kdo je najprimernejši, so priporočili.Priporočila so podali po postopku o domnevnih nepravilnostih pri imenovanju direktorja Doma starejših občanov Metlika, v katerem niso mogli z gotovostjo potrditi nezakonitih ali neformalnih vplivov na delovanje predstavnikov ustanoviteljev sveta doma, lahko pa so zatrdili, da je postopek potekal najmanj v nasprotju z vsemi standardi transparentnosti in integritete posameznikov in institucij.
