Konec lanskega leta sprejeta novela zakona o minimalni plači je to plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Danes se je v Ljubljani prvič sestal strokovni svet za dostojno delo in socialno varnost, strokovno-posvetovalni organ za obravnavo ključnih vprašanj v pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki vključuje predstavnike reprezentativnih sindikalnih central.
Na seji je bila poleg dogovora o načinu in poteku dela sveta, ki mu predseduje ministrica Ksenija Klampfer, predstavljena tudi ocena ministrstva v zvezi z učinki sprememb minimalne plače.
"Stališče ministrstva v zvezi s predlaganimi in sprejetimi spremembami je vseskozi bilo, da zasledujejo strokovne cilje z vidika izločitve vseh dodatkov in z navezavo na minimalne življenjske stroške vzpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb. Dvig bruto minimalne plače je bil smiseln in potreben tudi zaradi nedavnega dviga osnovnega minimalnega dohodka posameznikov z vidika ohranjanja razmerij oz. stimulacije za delo in zmanjševanja pasti neaktivnosti," je na svojih spletnih straneh zapisalo ministrstvo.
Kot je izračunalo, bo učinek zvišanja minimalne plače v letu 2020 na 940,58 evra bruto v celotnem gospodarstvu povzročil rast mase plač za 0,57 odstotka, učinek izločitve dodatkov pa bo znašal 1,2 odstotka. Pri masi plač v letu 2017 v višini okoli 11 milijard evrov bo ocenjeni finančni učinek dviga bruto minimalne plače in izločitve dodatkov skupaj znašal približno 1,77 odstotka mase plač oziroma 197 milijonov evrov, so navedli na ministrstvu.
Kjer več minimalcev, tam večji učinek
"Ocena učinkov na ravni gospodarstva in dejavnosti ne izključuje možnosti odstopanj in drugačnih učinkov na ravni točno določenega podjetja. Pričakovano bo učinek v panogah z večjim številom zaposlenih na minimalni plači in različnimi pogoji dela večji," so dodali.
V smeri večje dodane vrednosti?
Pričakujejo tudi, da bo v določeni meri prišlo do prilagoditev delovnih procesov, organizacije dela ter razvoja proizvodov in storitev v smeri večje dodane vrednosti. Ministrstvo bo, kot je napovedalo, v tem procesu delodajalcem na pomoč priskočilo z ukrepi, kot je prenova aktivne politiko zaposlovanja, v okviru katere se lahko s programi usposabljanja in izobraževanja zaposlenih krepi njihov potencial in dodano vrednost njihovega dela.
V kontekstu trenutnih gospodarskih razmer, ko se je neto čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2018 povečal za 16 odstotkov, trenutnih razmer na trgu dela, ko se je število brezposelnih v letu 2018 znižalo za 11 odstotkov, pri čemer se določeni segmenti soočajo s pomanjkanjem delovne sile, ter pozitivnih obetov ministrstvo "ne pričakuje večjih negativnih posledic v gospodarstvu ali na trgu dela".
