Da je 20. maj posvečen čebelam, gre zasluga prav slovenskim čebelarjem in naši državi, ki predlog uspešno podala Združenim narodom leta 2017. Letošnji osrednji dogodek ob svetovnem dnevu čebel je bil v Rimu, udeležila pa se ga je tudi naša ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Čebele in drugi opraševalci so poleg zagotavljanja prehranske varnosti in vitalnega kmetijstva neprecenljivi z okoljskega in gospodarskega vidika, je poudarila ministrica. Od opraševanja je odvisna vsaka tretja žlica hrane, čebelji pridelki in izdelki so bogat vir hranil, čebele povečujejo kmetijsko pridelavo, ohranjajo biotsko raznovrstnost in so pomemben vir prihodka za kmete.
O težavah čebelarstva
Prireditve so se udeležili tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je pozval k razglasitvi čebel in opraševalcev za ogrožene, ukrepanju proti ponarejenemu medu, povečanju prenosa znanja in vlaganju v raziskave, Peter Kozmus, podpredsednik mednarodne zveze čebelarskih organizacij Apimondia, ki je opozoril, da se v številnih delih sveta srečujejo z upadom opraševanja in tako z zmanjševanjem kmetijske proizvodnje, ter predstojnica Slovenske čebelarske akademije Damjana Grobelšek, ki je zbranim predstavila pilotni projekt čebelarjenja v Bangladešu.
Na robu katastrofe
Kot največjo težavo čebelarji letos izpostavljajo vremenske razmere, saj so za čebelarstvo preprosto katastrofalne. Izmenjevanje toplih in hladnih temperatur namreč preprečuje cvetenje drevja in cvetlic in brez pomoči čebelarjev bi čebele letos že pomrle. Da bi preživele, jim morajo čebelarji hrano celo dodajati, saj je v naravi ni. Veliko težavo pa predstavljajo tudi nevestni ljudje, ki kljub prepovedim škropijo svoj pridelek. Zaradi izjemno slabih razmer čebelarji tako pričakujejo eno najslabših letin v zadnjih petdesetih letih. Pravijo, da akacijevega medu skorajda ne bo, slabo kaže tudi lipovemu medu.