Slovenija je po številu panjev na prebivalca druga v Evropi, neverjetno bogati sta tudi tradicija čebelarstva in kultura čebelarjenja pri nas. Pa vendar ne pridelamo dovolj medu, da bi bili samozadostni. V Medexu brez kakršnihkoli zadržkov pojasnijo, zakaj je treba med uvažati, celo iz daljne Južne Amerike. Odgovore glede količine slovenskega medu pozna tudi Marko Ferenčak iz družinskega podjetja Ferenčak, ki se prav tako ukvarja s prodajo medu in drugih čebelarskih izdelkov.
Cena ni razlog za uvoz medu
Nemara bi kdo mislil, da je razlog, da se pri nas prodaja madžarski med ali celo med iz daljnega Čila, to, da so tam nižje odkupne cene, a kot so pojasnili v Medexu, to ni res. Odkupne cene medu iz držav Evropske unije so domala enake slovenskim, med iz Čila pa je celo dražji. Medex mora uvažati med, če želi zadostiti potrebam po njihovih izdelkih na trgu, saj je zanje veliko zanimanje, ne samo v Sloveniji. Slovenskega medu pa je preprosto premalo. V Medexu letno porabijo okoli 700 ton medu, in ker ga v Sloveniji, kjer je sicer 11.200 čebelarjev, ni dovolj, ga kupijo na tujem. »V Medexu odkupimo ves razpoložljivi slovenski med, vendar pa je med 11.200 čebelarji le 100 profesionalnih čebelarjev, ki ustvarjajo tržne presežke medu. Preostali čebelarji med prodajo ali podarijo svojim sorodnikom in prijateljem,« pojasnjujejo. Tako ljubiteljski kot profesionalni čebelarji med po navadi prodajo doma.
Dejstvo je, da čebelarji zaslužijo več, če med prodajo doma. Sto čebelarjev je čebelarstvo spremenilo v posel. Tudi Marko Ferenčak, ki je dejal, da se tudi čebelarji, ki se s čebelarstvom ukvarjajo profesionalno, za prodajo medu Medexu morda ne odločijo, ker lahko pri prodaji doma zaslužijo več, celo do dva evra več na kilogram, kar se pozna pri denimo toni medu.
Manj slovenskega medu zaradi različnih dejavnikov
Res pa je, da je bilo v Sloveniji v preteklih letih manj medu zaradi različnih naravnih dejavnikov. Mile zime in izmenjujoče toplo-hladno pomladno vreme so razlog, da popolnoma zataji cvetlična in akacijeva paša, pred leti je bilo manj medu zaradi žledoloma, ko je bilo podrtih ogromno dreves medonosnih listavcev in iglavcev. Medu je bilo takrat kar 80 odstotkov manj kot leto prej.
Slovenska vlada se je odločila v prihodnje še bolj promovirati vpliv čebel na planet, obenem pa promovirati tudi slovensko čebelarstvo.
Predlani je letina medu znašala zgolj 30 odstotkov običajne letine. Vzrok za manj gozdnega medu je tudi izginjanje neavtohtonih iglavcev iz nižjih leg. Smreka in jelka, ki so ju pred desetletji množično sadili po nižje ležečih gozdovih, izginjata zaradi prej omenjenega žledoloma in lubadarja, mlade jelke ogroža divjad, ki se z njimi hrani. Pogozdovanje z jelkami in smrekami pa je od zavedanja, da niso avtohtona drevesa na teh legah, zelo redko.
Med iz tujine
Ferenčaku denimo za svoje podjetje medu ni treba kupovati, ves med je slovenski, pri Medexu pa so, kot smo pojasnili, primorani med iskati zunaj naših meja. V Čilu kupujejo cvetlični med, kostanjevega v italijanskih Dolomitih, akacijev med pripeljejo iz Madžarske. Pri čemer je med, ki ga uvozijo, najvišje kakovosti. To dokazujejo z analizami, tako iz Slovenije kot iz Nemčije. »Za vsak med, pa naj ga kupimo v Sloveniji ali drugje, v Medexu opravimo vrsto analiz, s katerimi preverimo kakovost. Z njimi potrošniku zagotovimo, da z nakupom blagovne znamke Medex res kupi kakovosten in varen med,« so večkrat poudarili. Povejmo še, da je v Nemčiji analiziran tudi ves slovenski med.
Med iz tujine primerljiv s slovenskim
Žledolom, neurja, vse, kar uničuje gozdove, vpliva na količino medu v Sloveniji, saj so potrebna leta, da se število medotvornega drevja obnovi.
Nemara bi se kdo zaradi patriotskih čustev zmrdoval nad medom iz Južne Amerike ali pa drugih držav Evrope, a čebelarji, ki so ta med pokusili, trdijo, da je odličen, tudi Ferenčak je enakega mnenja.
Kot rečeno, Slovenci zaradi vseh zgoraj naštetih razlogov ne bomo več samozadostni z medom, lahko pa popravimo posledice ujm, ki so oklestile pašo čebelam. Mnoge občine že namesto zelenih okrasnih rastlin na zelene površine sadijo medotvorne drevesne vrste. Podobno lahko naredi vsak posameznik, če ima to možnost. Čebelarjem in celotni panogi pa se je odločila pomagati tudi država. Vlada je namreč sprejela načrt aktivnosti za projekt Svetovni dan čebel do leta 2022, pri katerem nameravajo ne samo Slovenijo, ampak ves svet ozaveščati o pomenu čebel, obenem pa promovirati v svetu slovensko čebelarsko tradicijo in znanje, ki ga imajo naši čebelarji.
