V začetku minulega leta je bilo v Sloveniji 300.000 zakoncev oziroma partnerjev brez otrok, 709.000 staršev z otroki in 668.000 otrok. Najmlajši starši so bili stari 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let.
Pri spremembah družinskega položaja posameznikov je ključni dejavnik starost. S starostjo se namreč povečuje delež prebivalcev v družini brez otrok, ker so si ti večinoma ustvarili svoje družine.
Delež prebivalcev, ki živijo sami z otroki je pri vseh starostih od 30 do 74 let zelo podoben, po tej starosti pa se skoraj podvoji, predvsem kot posledica ovdovelosti enega od staršev oziroma partnerjev.
Eden od tipov gospodinjstev so tudi t. i. nedružinska gospodinjstva, kjer je na začetku leta 2018 živelo 37.000 prebivalcev; več kot polovico od teh so sestavljali samo nesorodniki.
Polovico sorodnikov v teh gospodinjstvih so predstavljali bratje in sestre brez staršev (10.000); 87 odstotkov od teh ni bilo nikoli poročenih. 4000 prebivalcev, živečih v teh gospodinjstvih, je sestavljalo skupnost starega starša in vnukov.
Ob neupoštevanju enočlanskih gospodinjstev (270.000 oseb) in članov skupinskih in posebnih gospodinjstev (39.000 oseb), je 1. januarja 2018 živelo v istem gospodinjstvu z vsaj enim sorodnikom 98,2 odstotka prebivalcev Slovenije.
V 300.000 gospodinjstvih sobivajo vsaj tri generacije
303.000 prebivalcev živi v gospodinjstvih, v katerih sobivajo vsaj tri generacije. V preteklem letu so prvič zaznali tri gospodinjstva, v katerih je živelo celo pet zaporednih generacij.
Podatke o vzpostavljenih družinah, tj. družinah, v katerih prebiva vsaj en otrok, ki ni skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev, so na Sursu prvič izpeljali v letu 2011.
Takrat je bilo v Sloveniji 11.500 vzpostavljenih družin ali štiri odstotke od vseh dvostarševskih družin. Na začetku leta 2018 jih je bilo že 14.600 (5,2 odstotka) od 281.300 dvostarševskih družin.
Med družinami zunajzakonskih parov je bilo trikrat več vzpostavljenih družin (10,7 odstotka) kot med družinami zakonskih parov (3,6 odstotka).
