Pogajanja o višini regresa so tako končana. Sindikati bodo v skladu z odločitvijo njihovih organov v prihodnjem tednu od ponedeljek do srede imeli možnost, da pristopijo k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, s katerim bi regres določili v višini, kot ga predlaga vlada.
Brez uveljavitve aneksa bi za vse zaposlene v javnem sektorju obveljal zakonsko določen minimum regresa, torej bi tudi najslabše plačani dobili regres v višini minimalne plače (886,63 evra). A to ni preveč verjetno, saj za omenjeno kolektivno pogodbo in anekse, ki se k njej sklepajo, ni določen poseben kvorum in zadostuje, da k podpisu pristopi zgolj en sindikat.
Sindikati nezadovoljni
Kot je po koncu današnjih pogajanj povedala državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, sindikati s končno ponudbo vlade niso zadovoljni, saj menijo, da bi lahko glede na ugodne makroekonomske kazalce javnim uslužbencem v letošnjem letu izplačali večji regres.
"Je pa dejstvo, da je vlada že na samem začetku pogajanj o regresu za leto 2019 opozorila, da je potrebno upoštevati, da so stroški za prejemke javnih uslužbencev v letošnjem letu zelo narasli, bistveno več, kot je napovedana gospodarska rast," je dejala Ramšak Peščeva.
Že zaradi dviga minimalne plače in nove dohodninske oz. davčne zakonodaje, s katero je regres za letni dopust razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov, bodo javni uslužbenci po njenih besedah prejeli približno 248 evrov več kot v lanskem letu. Tudi letos pa je vlada pristala na višji regres za tiste, katerih plače ne presegajo minimalne, je dodala.
Za regres v javnem sektorju bi po vladnem predlogu letos skupno namenili nekaj več kot 140 milijonov evrov. Kot je Ramšak Peščeva pojasnila v ponedeljek, bi bil strošek po sindikalnem predlogu, ki je za tiste z najnižjimi plačami predvideval 1100 evrov, za ostale 900 evrov regresa, 2,65 milijona evrov višji.
"Vlada je kazala izrazito odklonilen odnos do tega, da bi javni uslužbenci in uslužbenke, ki so v času krize izrazito veliko prispevali k stabilizaciji države, imeli boljši regres od minimalne plače," je po današnjem srečanju dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Poudaril je, da to ni najboljša popotnica za naprej. Čakajo jih namreč zahtevna pogajanja in "če je to način, ki naj bi zdaj postal vzorec, potem se ga znamo sindikati zelo hitro naučiti",je dejal.
Višji regres za tiste z minimalno plačo
So pa v sindikatih zadovoljni, da so ubranili višji regres za tiste z minimalno plačo. Štrukelj je dejal, da so se solidarno postavili za ta višji regres, se odločili, da vladnega predloga sicer ne sprejmejo, da pa odločitev prepustijo posameznim sindikatom.
Glede tega, kako bodo ravnali v šolskem sindikatu Sviz, je pojasnil, da se mora o tem pogovoriti z izvršilnim odborom sindikata. Tudi vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek ni želel špekulirati, kakšne bodo končne odločitve sindikatov.
Kot pozitivno je tudi Počivavšek izpostavil, da regres za tiste z minimalno plačo ne bo nižji kot lani. "To je tudi tisti element tega predloga, ki bo verjetno pri marsikaterem sindikatu odločilno vplival na odločitev za podpis," je še ocenil.
Jim pa po njegovih besedah ostaja grenak priokus, pri čemer je opozoril, da so številni delodajalci v zasebnem sektorju razbremenitev regresa bistveno bolj izkoristili v korist svojih zaposlenih.
