Natalija Verboten je najprej živela na deželi pri dedku in babici in se šele pozneje s starši preselila v mesto. Zelo rada se spominja velikonočnih običajev, ki so del življenja na deželi, kot na primer, kako je nosila butarice blagoslovit v cerkev.
»Veliko noč sem vedno preživljala pri dedku in babici na deželi. Botra in boter sta me obdarila s pisanko, potem je ves dan minil ob dobrotah, druženju in igranju zabavnih družabnih iger s sestričnami in bratranci, pokanje s karbidom,« razlaga Natalija, ki nam je še zaupala, da je letos sama spekla potrato potico, pisanko za sinova Oskarja in Maxa pa je zajček tako dobro skril, da je iskanje trajalo kar precej časa. A zato je bilo veselje nato toliko večje.
