Svetovni dan raka jajčnikov v Sloveniji od leta 2013 obeležujemo na pobudo organizacij, ki delujejo na področju ginekoloških rakov. Njihov glavni cilj je osveščanje svetovne javnosti o raku jajčnikov in simptomih bolezni.
Na torkovem pogovoru na temo rakov rodil, ki ga je pred svetovnim dnevom jajčnikov organiziralo Združenje Europa Donna Slovenija, je ginekolog z Onkološkega inštituta Ljubljana Sebastjan Merlo izpostavil pomen zgodnjega odkrivanja raka jajčnikov.
Bolezenski znaki raka jajčnikov
Kot je dejal, tega razkrivajo nejasni znaki, podobni znakom mnogih drugih bolezenskih stanj. Svetoval je, naj bodo ženske še posebej pozorne na nepojasnjeno utrujenost, nenadno in nepojasnjeno pridobivanje ali izgubo telesne teže, spremembe v prebavi, povečanje obsega trebuha in stalen občutek napihnjenosti, vztrajajočo bolečino v spodnjem delu trebuha, občutek hitre sitosti po hranjenju ter spremembe v pogostosti uriniranja. Dodal je, da je ključno, da so ženske pozorne na spremembe in da se ob dalj časa trajajočih težavah posvetujejo z izbranim ginekologom.
Sum potrdijo z ultrazvočnim pregledom
Sum na raka jajčnikov potrdi ultrazvočni pregled trebušne votline. Najpogosteje bolnico najprej operirajo, nato pa sledi kemoterapija, včasih tudi biološka zdravila. A če je bolezen bolj razširjena po trebušni votlini, se lahko zdravniki odločijo najprej za kemoterapijo, da zmanjšajo obseg raka, temu sledi operacija.
Sicer obstaja vsaj pet različnih tipov raka jajčnikov. Bolezen se pri večini tipov ne pojavi pri bolnicah, mlajših od 40 let, pri enem, gensko povezanem tipu pa se lahko pojavi v povprečju deset let prej. Zaradi raka jajčnikov na leto umre 184.000 žensk na svetu, medtem ko diagnozo s tem bolezenskim stanjem dobi nekaj manj kot 300.000 posameznic.
