Sandra v Kataloniji

Številni niso vedeli, kje je njena domovina oziroma da sploh obstaja

Edita Žugelj
30. 4. 2019, 07.50
Deli članek:

Mlada Slovenka, ki jo je ljubezen popeljala v Španijo, je navdušena nad živahnim utripom glavnega mesta Katalonije. Želi si le zmernejše število turistov in boljše letalske povezave z domovino.

Osebni arhiv
Sandra poleti zaradi preštevilnih turistov v središče mesta ne zahaja.

Ko je bila pred leti na evropski izmenjavi študentov Erasmus v Amsterdamu, je spoznala študenta iz španske Valencije. Zaljubila sta se in se odločila, da bosta po končani izmenjavi zaživela skupaj. Na Sandrino željo sta se preselila v Barcelono, ki jo je očarala že v srednji šoli.

Komunikativni in odprti

Kot pripoveduje, je najprej opazila, da so Španci zelo odprti ljudje. »Normalno je, da te kdo ogovori na ulici, te kaj vpraša ali ti kaj pove, in to mi je všeč,« pripoveduje 30-letna Celjanka. »V špansko družbo se je bilo preprosto vključiti, čisto drugače kot v nizozemsko.« Sandra špansko ni znala in priznava, da je bilo učenje jezika kar naporno, še posebej zato, ker s fantom v pogovoru uporabljata angleščino. Kljub temu se je odločila, da se bo pri učenju španščine zanesla na njegovo pomoč ter se učila s poslušanjem in ponavljanjem. Poleg tega je tudi v prvi službi uporabljala angleščino, zdaj pa njeno delo poteka v španskem jeziku. Dela v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja z izdelavo igralnih avtomatov za kazinoje in ima v Barceloni sedež za skupne storitve. Sandra nadzira poslovanje podružnice v Sloveniji. Njen delovnik traja od 9.00 do 18.00, z enournim odmorom za kosilo, kar je, kot pove, v Španiji običajno. Mladim mamicam, ki jih je v podjetju precej, pa omogočijo skrajšan delovni čas.

Osebni arhiv
Tihi protesti za samostojnost in izpustitev katalonskih politikov v španskih zaporih

Pogosta primerjava

V Barceloni je na vsakem koraku opaziti katalonske zastave, tihe pozive k samostojnosti in izpustitvi katalonskih politikov iz španskih zaporov, zato se pogovoru o tem ni dalo izogniti. »O tem se veliko govori, tudi v medijih, veliko je protestov, vendar se v pogovore o politiki raje ne vključujem. Čeprav po eni strani Katalonce razumem, razmere se mi zdijo podobne tistim med Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo. In tudi Katalonci Slovenijo pogosto primerjajo s svojo domovino. Zanimivo je, da ravno zaradi želje po osamosvojitvi tu več ljudi pozna Slovenijo. Če sem pred leti povedala, od kod sem, številni niso vedeli, kje je moja domovina oziroma da sploh obstaja. Danes Katalonci precej dobro poznajo Slovenijo.«