Najobsežneje posledice lubadarja z obsežnimi golimi površinami so v zadnjih treh letih nastale na območjih Bohinjske Jelovice, Notranjega Bohinja, Zgornje Bohinjske doline, nad Bohinjsko Belo, na območju Blejskih osamelcev, pobočju nad Radovno in nad Lipniško dolino. Širijo se goličave na Mežakli, strmih pobočjih nad Dovjem in Jesenicami, prizadeti sta krnici Kot in Vrata.
Nastalo je že več kot 3000 hektarov golih gozdnih površin, gozdarji pa se po hudih težavah na Jelovici bojijo tudi katastrofe na Pokljuki. Prognoza razvoja lubadarja tudi za to leto namreč ni najboljša.
Kot je na današnji novinarski konferenci na Bledu povedal vodja blejske enote Zavod za gozdove Slovenije Andrej Avsenek, se gradacija lubadarja silovito nadaljuje že četrto leto. "Lani smo spomladi pričakovali, da bo zadeva bistveno boljša, ker je že kazalo, da številčnost upada, šele konec junija pa je prišlo do silovitega izbruha, ko so temperature narasle na okoli 30 stopinj Celzija," je pojasnil Avsenek.
Značilnost lanskega napada lubadarja je bila širitev v smeri višje ležečih smrekovih sestojev. Na Jelovici je lubadar prišel praktično do zgornje drevesne meje, prišel je tudi do platoja na Pokljuki, kjer pa je zaradi nižjih temperatur ostalo le pri eni generaciji in manjših jedrih.
Sanacijske odločbe
Na tako silovit in obsežen napad so se gozdarji odzvali s taktiko čim hitrejšega odkrivanja napadenih sestojev, obveščanja lastnikov, označevanja dreves za posek in izdajo sanacijskih odločb. Izdanih je bilo 4229 odločb za sanitarno sečnjo, lastniki pa so jih v rokih uspeli realizirati le četrtino, drugod je prihajalo do zamud.
Sanitarna sečnja je lani predstavljala kar 88 odstotkov celotnega poseka na tem območju, ki se je iz rekordnih 518.500 kubičnih metrov v letu 2017 lani povzpel na, kot pravi Avsenek, že neverjetnih 560.800 kubičnih metrov. Gre za enormne količine, ki jim gozdarji, lastniki in izvajalci niso kos, kar je tudi eden od razlogov, da jim lubadar uhaja dalje, je pojasnil Avsenek.
Vreme ne obeta nič dobrega
Prognoza za letos ni najboljša, do danes so namreč blejski gozdarji označili že dvakrat več lubadark kot v enakem obdobju lani, in sicer 80.000 kubičnih metrov. "Če se bo s tem tempom nadaljevalo, nas zelo skrbi," je povedal Avsenek in dodal, da bi rešitev prinesle le obilne in enakomerno razporejene padavine in zmerne temperature.
"Če se bo pomlad prevesila v vroče poletje, pa se bojimo najhujšega," je dejal Avsenek in izpostavil, da bi najhujše za njih pomenilo velik napad na pokljuške gozdove, ki so biser tega območja. Stanje na Pokljuki je dejansko nestabilno, saj jo je lani oktobra ponovno prizadel vetrolom in nekatere podrte smreke še vedno ležijo po gozdovih.
Zaradi velikih količin posekanega lesa predstavlja poseben problem odvoz lesa iz gozda do lesnopredelovalnega obrata. Skladovnice lesa v gozdu pa so potencialno žarišče za napad lubadarja na okoliške sestoje. Povečan odvoz sicer bremeni gozdne prometnice, ki so marsikje poškodovane, ministrstvo pa je obljubilo finančno pomoč.
Gozdarji sicer ljudem svetujejo, naj ne obiskujejo gozdov, v katerih potekajo sanacijska dela. Njihov obisk bo zopet varen, ko bo les odpeljan iz gozda in bodo gozdne ceste sanirane. Če je obisk nujen, pa se lahko o stanju cest in izvedbi sanacijskih del informirajo pri blejskih gozdarjih.
