Tudi čmrlji pikajo
Čeprav je malo verjetno, da vas bo to doletelo, tudi čmrlji pikajo. Matice in delavke imajo želo, a pičijo le, če ljudje stikajo po čmrljaku. »Gnezdo branijo le delavke, matice vedno zbežijo,« je razložil Janez Grad. »Ko piči, zaboli, pri nekaterih vrstah čmrljev predel po piku ne zateče, pri nekaterih drugih vrstah pa oteklina traja tudi teden dni.« Zanimivo pa je, da čmrlju po piku želo ne odpade in ne umre.
»Čmrlji so, kar se tiče opraševalcev, v javnosti res zelo zapostavljeni,« je dejal Janez Grad, ki je bil dolga leta vodja sekcije za čmrlje, kasneje komisije za alternativne opraševalce pri Čebelarski zvezi Slovenije. Vsako leto izda zvezek Dogodki iz življenja čmrljev in čebel samotark, kjer ljubitelji čmrljev objavljajo svoja opažanja o čmrljih. Kot pravi profesor Grad, je v Sloveniji več kot 180 ljubiteljev, ki čmrlje gojijo na svojih vrtovih.
Seveda je treba pred odločitvijo za postavitev čmrljaka več vedeti tudi o tem, kako čmrlji živijo. V Sloveniji jih živi od 30 do 35 vrst. Nekatere so skrite v zemlji, druge si gnezda naredijo na travnikih. Prvi čmrlji, ki letajo spomladi, imajo gnezda v zemlji, saj je zemlja toplejša in so bolje zaščiteni pred nepredvidljivim spomladanskim vremenom. »Travniški čmrlji pa si gnezdo iz mahu naredijo med travo in so bolj izpostavljeni pomladanskemu hladnemu vremenu. Zgodilo se mi je že, da so zaradi hladnega dežja pomrle skoraj vse družine čmrljev, ki sem jih imel na vrtu,« je pomladne razmere opisal Janez Grad, ki je tudi eden slovenskih pionirjev računalniškega programiranja. Čmrlji so ga navduševali že v otroštvu, ko jih je lovil po travnikih, resneje pa se je začel z njimi ukvarjati leta 1984: »Veste, čmrlji niso domače živali tako kot medonosne čebele, temveč so divje živalce, ki jim na vrtovih le ponudimo zavetje.«
Čmrlji imajo enoletni življenjski cikel. Vsaka matica si spomladi najde prostor, kjer bo izlegla zalego. Najprej se izležejo delavke, nato troti in nove matice. Troti takoj odletijo iz gnezda, a kot pravi profesor Grad, »niso taki troti kot čebelji«, saj znajo poskrbeti zase in si sami iščejo hrano. Mlade matice nekajkrat odletijo iz gnezda, da najdejo trote. Konec junija pa celotna čmrlja družina pogine. Preživijo le mlade matice, ki odletijo stran in si poiščejo prezimovališče, kjer prespijo do prihodnje pomladi. »Celoten ciklus razmnoževanja čmrljev traja le tri mesece,« je pripomnil profesor Grad.
Marljivi, a izbirčni opraševalci
Kar se tiče opraševanja, je s čmrlji tako, da so izbirčni. »Vsaka vrsta ima svojo najljubšo rožico. V resnici je njihovo življenjsko obdobje usklajeno s cvetenjem najljubših cvetlic,« je opazil Janez Grad. Zato ima na svojem vrtu posajeno marelico, ki cveti zgodaj, tako da se na njej pasejo čmrlje matice, ko se prebudijo: »Tudi drugo sadje cveti za čmrlje relativno zgodaj, tako da niso najpomembnejši opraševalci. Največja populacija čmrljev je šele v maju.«
Na svojem vrtu ima Janez Grad posajene rastline, ki čmrljem zagotavljajo hrano prav v času, ko jo potrebujejo. Ob čmrljaku ima veliko japonsko kutino, ki prav sedaj prvim čmrljim delavkam ponuja obilo rdečega cvetja. Kasneje se pasejo na sivki, radi imajo pljučnik, krvomočnico, žafran, mačice, reso, tudi borovnice, ribez in maline. »Čmrlji imajo daljši rilček kot čebele in lahko srkajo tudi na cvetovih, ki jih čebele sicer ne dosežejo, recimo na zvončnicah. Tako da oprašujejo nekatere rastline, ki jih čebele ne,« je poudaril pomembnost čmrljev za opraševanje: »Pa še od trikrat do petkrat hitrejši so pri nabiranju medičine kot čebele. Čmrlji živijo tudi na visokih nadmorskih višinah, kjer se pasejo na planinskih travnikih.«
Opraševalci paradižnikov?
V zadnjem času pa so čmrlji postali poznani kot opraševalci v steklenjakih, kjer industrijsko gojijo paradižnik. Tudi v Sloveniji nekaj podjetij za pridelavo paradižnikov kupuje v tujini, predvsem na Nizozemskem, panje čmrljev za opraševanje. »Čmrlji sicer ne hodijo zelo radi na cvetove paradižnikov, ker imajo premalo medičine,« je pripomnil poznavalec in obrazložil, kako deluje to industrijsko opraševanje.
Čmrlje za opraševanje paradižnikov gojijo na posebnih farmah, kjer v kartonske škatle zaprejo celotno družino in ji za hrano ponudijo veliko sladkorne raztopine: »Z medičino se hranijo le odrasli čmrlji, zalega pa potrebuje cvetni prah. Ko torej škatlo s čmrljo družino kupijo in v steklenjaku odprejo, delavke hitro poletijo na cvetove po cvetni prah za zalego.« Tako jih pravzaprav nahecajo, da so opraševalci paradižnikov.
Ogrožajo jih hitro pokošeni travniki
Tako kot čebele so tudi čmrlji v vse bolj urbani krajini zelo ogroženi. »Ko sem bil majhen, je bilo na travnikih veliko čmrljev, sedaj jih pa komajda še vidim,« je povedal Grad. Čmrlje najbolj ogroža košnja travnikov. Včasih so kmetje kosili več tednov in je bil vedno vsaj en konec travnika s travniškimi cveticami. Sedaj pa pokosijo vse v enem dnevu in potem čmrlji nimajo več hrane, je opozoril ljubitelj čmrljev. Nekaj vrst v Sloveniji je že zelo ogroženih: »Kot kažejo opazovanja, bodo čmrlji kmalu lahko živeli le še na strmih travnatih pobočjih, gozdovih in planinskih predelih. Prav je, da se ogroženosti zavedamo, in jim pomagamo.« Čmrljem lahko pomagajo kmetovalci, tako da pustijo del travnikov nepokošen. Le malo kmetov ve, da sedaj Evropska unija daje subvencije, če pustijo del travnika do jeseni nepokošen: »To ni dobro le za čmrlje, temveč tudi za travniške rože, ki jih sedaj pokosijo, še preden osemenijo, in tako jih je vedno manj.«
Kjer pa ni ivanjščic, ne bo niti čmrljev, pa tudi drugih žuželk ne.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
