Učitelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini po besedah Romana Grudna z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport niso zgolj učitelji v klasičnem smislu, ampak ambasadorji slovenstva, nekakšna presečna množica slovenske skupnosti v tujini.
Svoje znanje vsako leto dopolnjujejo na seminarjih v domovini v organizaciji Zavoda RS za šolstvo ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V šolskem letu 2018/19 je pouk organiziran v 19 evropskih državah, obiskuje ga okrog 2000 udeležencev, od tega dobro polovico predstavljajo otroci. Slovenščino poučuje skupno 36 učiteljev, od tega 14 napotenih (učitelji, ki so iz Slovenije napoteni na delo v tujino) in 22 nenapotenih (učitelji, ki že sicer živijo na območju, na katerem poteka pouk).
Več v oddaji Slovenija brez meja na Radiu Veseljak.
REDKI UČITELJI MED ŠTEVILNIMI UČITELJICAMI
Nikollë Berishaj je nenapoteni učitelj dopolnilnega pouka slovenskega jezika v črnogorski prestolnici Podgorica. Poučuje ljudi slovenskih korenin in drugih narodnosti, ki si želijo študirati na slovenskih univerzah. Njegova ljubezen do slovenskega jezika in kulture se je rodila med študijem in delom v Ljubljani. Uveljavil se je tudi kot prevajalec; njegov opus obsega 80 prevodov del iz slovenščine v albanščino in srbohrvaščino ter obratno, je tudi avtor slovensko-albanskega in albansko-slovenskega slovarja. Za svoje delo je kot prvi nagrajenec z območja Balkana prejel Pretnarjevo nagrado. Vinko Kralj velja za veterana med učitelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika, saj je v Nemčiji že več kot desetletje. Tam je eden od šestih slovenskih učiteljev, poučuje pa v Stuttgartu z okolico in enkrat na teden tudi v Strasbourgu. Njegovi učenci so že tretja in četrta generacija potomcev slovenskih korenin. Velimir Brunski je v Nemčiji od leta 2005. Z družino živi v Ulmu in je veliko na poti, saj ima učence različnih starosti v osmih mestih zvezne dežele Baden-Württemberg. Rajko Tekalec pa je od septembra lani učitelj dopolnilnega pouka slovenščine v Švici. Kot je povedal, se je na razpis prijavil v želji, da bi lahko med poučevanjem otrok slovenskih korenin na tujem izrazil vso širino in potenciale svojega poklica, ki so doma pogosto preveč omejeni s predpisi in normativi.
