Kot je v odločbi, ki je bila izdana konec marca, zapisala gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, rekonstrukcije pomola na Mlinem na obali Blejskega jezera ni mogoče šteti med izjeme, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, saj izvedena dela bistveno presegajo vzdrževanje objektov, kot se do posegov opredeljuje občina.
Ne glede na to, da je pristanišče za pletne na tem mestu prej že obstajalo, se je le-to namreč skupaj s temelji in piloti odstranilo in se nato na istem mestu oziroma na razširjenem območju pozidave zgradilo novo. Po zakonu pa je za novogradnjo ali rekonstrukcijo potrebno imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje, navaja inšpektorica.
Občini Bled je zato naložila, naj na svoje stroške do 15. avgusta odstrani novozgrajeni objekt in vzpostaviti prejšnje stanje. Če tega občina ne bo storila, se bo začel postopek izvršbe. V skladu z odločbo je prepovedana tudi uporaba pristanišča. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo za okolje in prostor, ki pa ne zadrži njene izvršitve.
Ne novogradnja, temveč adaptacija
Na Občini Bled so povedali, da na odločbo ne bodo vložili klasične pritožbe, so pa zaprosili inšpektorat za odlog izvršbe določbe in za podaljšanje časa za vlogo za gradbeno dovoljenje. Občina bo tako za izvedena dela skušala dobiti gradbeno dovoljenje in pričakuje, da ga bo tudi dobila. Še vedno pa na občini menijo, da ni šlo za novogradnjo temveč za adaptacijo.
Kot pojasnjujejo na občini, je glavna pridobitev v začetku aprila končane investicije obnovljen lesen pomol, ki omogoča varnejše pristajanje in privez 11 pleten ter boljše pogoje za vstop in izstop potnikov. Dela so stala okoli 160.000 evrov in so bila, kot poudarjajo, izvedena kot investicijsko vzdrževanje v javno korist.
Čeprav odločba prepoveduje uporabo pristanišča, je ta vseeno v uporabi. Predsednik čolnarskega združenja Pletna Bled Gregor Pazlar pravi, da pletnarji s pristana na Mlinem vsako leto do otoka in nazaj prepeljejo nekaj 10.000 ljudi, dosedanje stanje pristana pa je bilo nevarno. Razlog za izvedbo vzdrževalnih del je bila zato prav dotrajanost pristana, ki po nekaterih zgodovinskih virih na tem mestu obstaja že od 12. stoletja.
Grajeni rob obale jezera, to je kamniti oziroma betonski zid na leseni deski, ki so jo podpirali piloti, je zaradi dotrajanosti konstrukcije in spodjedanja vode postajal nestabilen, utrjeni plato pa se je zaradi spodjedanja vode mestoma že udiral, so pojasnili na občini in dodali, da so zato zamenjali staro nosilno konstrukcijo, torej lesene pilote in deske, s sodobno rešitvijo lesenih pilotov in armirano betonskega temelja.
