Razlog za to je predvsem v prekratki in pretopli zimi, ki jim je povzročila visoke stroške zaradi umetnega zasneževanja. Direktorica smučarskega središča Cerkno, Manuela Božič Badalič, ki je tudi vodja združenja žičničarjev, je dejala, da če ne bi naredili umetnega snega, bi na njihovem smučišču letos z naravnim snegom imeli le dva smučarska dneva.
Slovenci vse manj smučamo
Tudi smučarjev tako pri njih kot na večini drugih slovenskih smučišč ni bilo veliko. »Če v dolini ni snega in če Slovencem sneg ne pade na glavo, potem ne vedo, da je zima, tako da pravega obiska ni bilo,« je še dejala Božič Badaličeva. To dejstvo ponazarja tudi statistika slovenskih žičničarjev, ki pravi, da so imeli od 2,5 odstotka pa vse do 15 odstotkov obiska manj ko lansko sezono. To po oceni Božič Badaličeve kaže, da Slovenci očitno vse manj smučajo in da se število gostov v smučarskih središčih vse bolj obrača v prid tujcem. Razloge za to, da je slovenskih smučarjev vse manj, združenje žičničarjev vidi tudi v tem, da ta zimska rekreativna aktivnost ni več del obveznega šolskega programa.
Slaba sezona za Golte
Mitja Terče, direktor smučišča Golte; to se nahaja na nadmorski višini nad 1200 metri in se razteza na 50 hektarjih površine, je dejal, da je bila tudi pri njih zimska sezona zelo klavrna. »Ta sezona je bila katastrofalna; ena najbolj sušnih, torej brez snežnih padavin, tudi ena najbolj toplih. Imeli smo samo dva dni z naravnim snegom, vse ostalo do 109 dni, kolikor običajno traja naša smučarska sezona, pa smo morali zagotoviti tehnični sneg. To prinese ogromne stroške,« je dejal in dodal, da težava ni samo sušna zima, pomembno vlogo so odigrale tudi temperature. »Že v prvi polovici februarja so bile temperature okoli 18 stopinj Celzija in so se obdržale take kar mesec dni. Zaradi tega so ljudje izgubili voljo do smučanja, saj jih toplejše vreme bolj vleče k drugim aktivnostim, kot na primer delo na vrtu, ne pa na sneg,« je povedal Terče.
Pojasni, da jih je letos predvsem reševalo to, da so imeli dobro zapolnjene nastanitvene kapacitete in dober obisk gostinskega dela, tako da je rezultat sezone primerljiv s prejšnjimi. »Če pa gledamo samo skozi oči žičničarstva, so bili stroški izjemno visoki, tako je torej s smučarskega vidika sezona res katastrofalna.«
»V prihodnosti vidimo, da se bo treba, glede na to, da se soočamo z globalnim segrevanjem in so zime res mile, še bolj ukvarjati z oglaševanjem, da bomo kljub višjim temperaturam ljudi spet privabili na smučišča. Tako bomo morali več financ nameniti za oglaševanje, pa seveda tudi za zasneževanje. Smo pa smučarsko sezono zaključili 17. marca in z lahkoto rečem, da gre za najslabšo zimo za nas v zadnjih desetih letih.«
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Kako je bilo na Pohorju
Stroškovno izjemno zahtevna je bila tudi smučarska sezona za podjetje Marprom, ki upravlja pohorske žičnice. »V dokaj topli zimi z zanemarljivo malo naravnega snega smo morali smučišča večinoma zasnežiti s snežnimi topovi. Tako so bili stroški priprave smučišč v tej zimi zelo visoki – po ocenah za blizu 40 odstotkov višji kot v predhodni zimi. V letošnji smučarski sezoni na Pohorju smo sicer imeli skupno 121 dni smuke; od tega je bilo na Mariborskem Pohorju več kot 50 dni mogoče smučati tudi vse do doline, kar v letošnjih vremenskih razmerah štejemo za toliko večji uspeh,« so nam sporočili. Po prvih ocenah, kot še povedo, je rezultat zimske sezone negativen, »na kar so vplivali predvsem že omenjeni visoki stroški urejanja smučišč in tudi predhodnih investicijskih vlaganj.«
Kaj pa v Posočju
Direktor Sončnega Kanina Marijan Skornišek tudi poroča o precej slabi sezoni, a se ta zanje še ni končala. Trenutno imajo na Kaninu dva metra snega, še ga pričakujejo naslednje dni, ko je napovedano sneženje, tako da bodo še obratovali. Pravzaprav kar do petega maja, tako da upajo, da se bodo številke morda do takrat še kaj popravile. Sicer pa so do zdaj zabeležili kar za okoli 20 odstotkov manj obiska kot lani.
»December nam je še nekako šel, januarja pa je bilo zaradi neugodnega vremena – snega je bilo minimalno, pihal je tudi veter –, res slabo. Se je pa potem med zimskimi počitnicami v februarju zgodil preobrat, saj smo na bele površine prepeljali rekordno število ljudi nasproti minulim letom.« Po koncu sezone predvidevajo, da se bodo vseeno približali lanskemu prometu.
Rogla izstopa
Povsem drugačna situacija je bila na Rogli, kjer so zimsko sezono zaključili minuli petek. V podjetju Unitur, ki upravlja smučišče Rogla, so z letošnjo zimsko sezono zadovoljni. »V 126 smučarskih dneh smo našteli 209.617 smučarjev, kar je 3,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V tem času smo gostili povprečno 1664 smučarjev na dan. Število smučarjev je bilo najvišje v zadnjih desetih letih,« so se pohvalili.
