Upokojenci

Ko babica vnuku ne more podariti niti čokolade

Božidar Kolar
9. 4. 2019, 15.16
Posodobljeno: 9. 4. 2019, 15.24
Deli članek:

V Sloveniji vsak drugi upokojenec prejema pokojnino, ki je nižja od praga revščine. Nekaterim bedo ublažijo dodatni socialni transferji, a kljub temu pod pragom revščine ostaja okoli 20 odstotkov slovenskih upokojenk in upokojencev.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Starostniki so globalno gledano najranljivejši sloj družbe. Slovenija pa je statistično specifična pri tem, da so naši starostniki bolj zgarani kot v mnogih drugih evropskih državah. Poleg tega je pri nas izrazita feminizacija revščine – ženske, starejše od 65 let so navadno še enkrat revnejše od moških, je na tiskovni konferenci o kampanji za pomoč socialno ogroženim upokojenkam in upokojencem naslovljeni Polepšajmo jesen, poudarila upokojena sociologinja Tanja Rener.

Mnoge upokojenke in upokojenci se zato po pomoč zatekajo k prostovoljnim organizacijam, je razložila Mateja Slapnik iz Slovenske filantropije. Te jim pomagajo pri najbolj osnovnih zadevah – z njimi pozimi, ko so tla poledenela, hodijo v trgovino, saj so drugače obsojeni na počasno hiranje doma; pomagajo jim pri zbiranju denarja za plačilo elektrike in ogrevanja; nekateri se z njimi družijo in jim tako, mnogokrat odtujenim od svojcev, nudijo osnovni človeški stik, brez katerega človek počasi, a zanesljivo, zblazni.

Sašo Švigelj
Na tiskovni konferenci so sodelovali Tanja Rener (sociologinja), Mateja Slapnik (Slovenska filantropija), Jure Poglajen (Državljani sveta) in Boris Krabonja (UP-ornik).

Revščina pa se ne kaže le v mrzlih in temnih stanovanjih ter v borni hrani. Upokojenke in upokojenci, ki s skromno "penzijo" in varstvenim dodatkom uspejo plačati mesečne položnice in zaužiti dovolj hranil za preživetje, še zdaleč ne živijo dostojno. Kako naj bo namreč dostojno takšno življenje, v katerem babice in dedki vnukom ne morejo za rojstni dan podariti niti čokolade? Ali je dostojno tisto življenje, v katerem stari ljudje hlepijo po smrti, ker se počutijo kot breme svojcem in družbi? "Elektrika in hrana nista dovolj za dostojno življenje teh ljudi," opozarja humanitarec Boris Krabonja iz Društva UP-ornik. "Ničkolikokrat sem tolažil stare ljudi, ki si želijo umreti, ker se počutijo odveč. /.../ Ko smo [neki] upokojenki dali čokolado, se je razjokala. Veste zakaj? Ker bo končno svojemu vnuku lahko dala nekaj, ker mu drugače ne more dati nič."

Sašo Švigelj
Boris Krabonja

Društvo UP-ornik je zato v sodelovanju z ustanovo za pomoč ogroženim Državljani sveta in Slovensko filantropijo zagnal kampanjo Polepšajmo jesen, ki se bo osredotočila na omogočanje dostopa do kulture, zabave in družabnosti za tiste starejše, ki si izdatkov za ta namen ne morejo privoščiti. V okviru kampanje bodo za 1.000 upokojenk in upokojencev zbirali sredstva. "Upravičencem do zbrane pomoči bomo ponudili različne storitve, ki jih bodo obiskali po lastni želji. Upravičenci ne bodo dobili denarja, ampak posebne bone – vavčerje. Te bosta v septembru pošteno in nadzorovano razdelila društvo UP-ornik in Slovenska filantropija, saj imata dober vpogled v to skupino ljudi, da ne bi prihajalo do zlorab zbrane pomoči," je potek razložil Jure Poglajen iz ustanove Državljani sveta.

Sašo Švigelj
Jure Poglajen

Organizacije bodo o poteku kampanje javnost med drugim obveščale tudi na družbenih omrežjih.