Kakšno je stanje

Se obeta še ena negativna ocena v Slovenski vojski?

Gašper Petovar
4. 4. 2019, 06.50
Deli članek:

Čez nekaj dni bo predsednik države Borut Pahor ponovno ocenil stanje v Slovenski vojski (SV). Je vendarle vrhovni poveljnik in tudi ta ocena je ena izmed njegovih nalog. Ob tem pa se je treba ozreti v preteklost. Pahor je že dvakrat negativno ocenil stanje v vojski, za katerega je v veliki meri odgovoren sam.

Slovenska vojska
Častna četa Slovenske vojske, redki vojaki s primerno obutvijo za naloge.

Poglejmo dejstva. Slabo stanje v slovenski vojski je po mnenju vseh posledica pomanjkanja denarja. To je prvo dejstvo. S pomanjkanjem denarja se vojska spopada vse od leta 2012. Še eno dejstvo. Dejstvo številka tri je, da je bil proračun za vojsko leta 2008, ko je Pahor prevzel vodenje vlade, skoraj 600 milijonov evrov. Dejstvo številka štiri: leta 2012 je Pahor vojski prepolovil proračun. Takrat je znašal le še 312 milijonov evrov.

Slovenska vojska potrebuje denar

V petek naj bi Pahor ponovno ocenil stanje v naši vojski. Po ocenah poznavalcev naj bi bila ocena spet negativna. Pahor je postal vrhovni poveljnik Slovenske vojske leta 2012, se pravi isto koledarsko leto, ko je prej še kot premier vojski prepolovil proračun. Pred dvema letoma je kot predsednik države in vrhovni poveljnik ob negativni oceni vojske povedal: »Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Več denarja bi odpravilo težave.« Ja, človek, ki je prepolovil vojaški proračun v vlogi predsednika vlade je pred dvema letoma ugotovil, da z več denarja ne bi bilo težav.

STA
Borut Pahor je kot premier Slovenski vojski odvzel največ denarja.

Krpanje vojaškega proračuna s prodajo starih vozil

Poglejmo še nekaj dejstev. Vojska je za potrebe delovanja na dražbah prodajala odslužena vojaška vozila, Puchove terence, vsem znane pinzgauerje, osebna vozila, prodala je celo stare tanke in podobno. Vse, da bi pokrpali vojaški proračun, katerega luknja se vleče od leta 2012, ko je vlado vodil aktualni vrhovni poveljnik in predsednik države Borut Pahor. Tudi to so dejstva.

Dejstvo je tudi, da je Miro Cerar, ko je bil predsednik vlade, vojski zagotovil dodatnih 16 milijonov evrov ob že leta oskubljenem proračunu. Fino je takrat pomislil marsikdo, ki spremlja stanje naših oboroženih sil, a je ob tem treba povedati, da je od tega denarja pri priči šlo 6,4 milijona evrov za članarino Natu, šest milijonov za prispevke EU, pol milijona je šlo za misije in tri milijone za prevozne stroške. Od 16 milijonov dodatnega denarja je takrat samo za tekoče in vsem znane ter predvidljive stroške šlo 15,9 milijona evrov. Vojski je ostalo zgolj 100 tisoč evrov. Ko so razporedili še ta denar, ne čudi, da je Slovenska vojska razpadla na Natovi vaji, kot škornji vojakov, ki so se omenjene vaje udeležili. Tu lahko povemo še, da je bilo to Cerarjevo darilo vzeto iz državnih rezerv, in to nezakonito, saj bi za članarine in podobno moral biti denar zagotovljen v proračunu.

Gabrijel Toplak
Slovenska vojska pomaga tudi pri prevozu zamaškov, ki jih ljudje zbirajo za različne namene. Morda bi lahko zbirali zamaške tudi za vojsko.

Sploh potrebujemo vojsko?

Predsednik vlade Marjan Šarec je na slovesnosti ob dnevu 1. brigade Slovenske vojske decembra lani poudaril, da potrebujemo slovensko vojsko, ki pa jo je treba modernizirati in ji zaupati. Povedal je še, da ni težava vojske v tem, da vojaki ne bi bili motivirani, ampak da se javnost sprašuje, ali vojsko sploh potrebujemo. Ob teh besedah bi se lahko tudi vojaki na glas vprašali, ali potrebujemo vojsko, za katero ne bi dali niti za spodobno obutev, ki ne bi razpadla na mednarodnih vajah in podobno. No, vojaki zaradi svoje službe teh vprašanj ne morejo javno izpostaviti, kot denimo učitelji, policisti ali medicinske sestre. Vojaki ubogajo ukaze nadrejenih in tak ukaz je tudi, da morajo molčati. A če je Šarec prepričan, da se ljudje vsak dan sprašujejo, ali potrebujemo vojsko, bi nemara moral vprašati tiste ljudi, ki so jim vojaki polnili vreče s peskom in delali pregrade, da jim ob poplavah voda ni zalila hiš. Ali pa tiste, ki so bili po raznih ujmah odrezani od sveta in jim je s svojimi ljudmi ter helikopterji osnovno preživetje zagotavljala vojska. Morda bi moral vprašati, ali potrebujemo slovensko vojsko, vse tiste, ki jih je vojska s svojimi helikopterji rešila iz gora, ko so doživeli nesrečo.

Kakšen bi bil odgovor zgoraj naštetih na vprašanje predsednika vlade Šarca, ali potrebujemo oborožene sile? Bržkone bi vsi od prvega do zadnjega pritrdili: »Da, vojsko potrebujemo!«

Tu pa je treba izpostaviti še eno dejstvo: Marjan Šarec je zdaj v položaju, da zadeve v Slovenski vojski popravi. Pahor jih ni. Kot rečeno, prepolovil je proračun za vojsko kot premier, kot predsednik jo kritizira. A na vojaških proslavah vojake kot vrhovni poveljnik sprašuje: »Za koga?« In vojaki mu eno glasno odgovarjajo: »Za domovino!«