Daleč najpogostejši bolezni pri nas, ki ju povzroči klop, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Proti slednjemu se lahko zaščitimo, saj se proti njemu lahko cepimo. Vendar je treba cepljenje opraviti dovolj zgodaj, še preden se začne toplejši del leta.
Lymska borelioza je sicer pri nas bolj razširjena kot meningoencefalitis. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. »Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija na svetu. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo,« je eno od pomembnejših sporočil, ki ga v tem času ljudem predaja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).
Na kaj moramo biti pozorni
O tem, da nekaj ni v redu, bo pričala sprememba na koži. Na telesu, na mestu vboda klopa, se bo po nekaj dneh od pika pojavila rdečina. Ta se bo širila, na sredini pa bo bledela in se bo spreminjala v obliko obroča. »Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca,« o tem, kako hitro okužba prizadene naše telo, razlaga NIJZ. Lymsko boreliozo, kot še razložijo na svoji spletni strani, zdravijo z antibiotiki. »Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa je pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke,« še pojasnijo.
Tudi klopni menigoencefalitis je resno bolezen, ki predstavlja virusno vnetje osrednjega živčevja, ki je posledica vboda okuženega klopa. Prva faza bolezni se po besedah inštituta začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. »Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre.«
Bolezen ima lahko zelo resne in tudi trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve.
