Tokrat so bile na mizi štiri možnost: carinska unija z EU, obstanek v enotnem trgu, referendum o izstopnem dogovoru in preprečitev brexita brez dogovora. Najbolj tesno so zavrnili prvi predlog, carinsko unijo z EU - zmanjkali so trije glasovi.
Prvi predlog predvideva, da bi se britanska vlada pogajala o "stalni in vseobsegajoči carinski uniji celotnega Združenega kraljestva z EU", ki bi bila del dogovora o brexitu. Ta dogovor bi Združenemu kraljestvu prinesel tesnejši odnos z unijo, v veljavi bi bil blažji nadzor na meji z Irsko. Velika Britanija v primeru carinske unije ne bo mogla neodvisno sklepati trgovinskih dogovorov s tretjimi državami. Ta predlog je bil na nezavezujočem glasovanju preteklo sredo najbližje večinski podpori, saj je zmanjkalo zgolj šest glasov.
Naslednja možnost, imenovana enotni trg 2.0, predvideva obstanek v evropskem enotnem trgu s pridružitvijo Ekonomskemu gospodarskemu prostoru prek Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta). Poleg tega bi se v skladu s tem predlogom pogajali o carinskem dogovoru, podobnem carinski uniji. Ta predlog, ki bi Veliko Britanijo postavil v položaj podoben Norveški, bi danes lahko dobil dovolj glasov poslancev, saj sta podporo napovedali laburistična stranka in Škotska nacionalna stranka.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Med predlogi, ki jih je za glasovanje izbral predsednik poslanske zbornice John Bercow, je tudi izvedba referenduma o kakršnemkoli dogovoru o brexitu. Šele po potrditvi na referendumu bi ga lahko britanska vlada ratificirala in implementirala. Možnost drugega referenduma je v sredo prejela največ glasov poslancev, a ne dovolj za večinsko podporo.
Zadnja možnost, o kateri pretekli teden poslanci niso glasovali, pa predvideva več korakov za preprečitev izstopa brez dogovora. Od vlade zahteva preložitev, če dogovor o brexitu ne bi bil potrjen dva dni pred datumom izstopa, ki je trenutno predviden 12. aprila. Če se EU ne bi strinjala s preložitvijo, bi morali dan pred izstopom poslanci izbirati med brexitom brez dogovora in preklicem člena 50. V primeru potrditve preklica bi sprožili poizvedovanje, katera oblika prihodnjih odnosov z EU bi dobila večinsko podporo na Otoku in bi bila sprejemljiva za Bruselj.
Na podobnem glasovanju preteklo sredo sicer niso potrdili nobene od osmih možnosti glede brexita, o katerih so glasovali. Današnjemu glasovanju bi lahko to sredo sledil še en krog nezavezujočih glasovanj. Viri v vladi ne izključujejo niti možnosti, da bi poslanci izbirali med možnostjo, ki bo imela največ podpore, ter izstopnim sporazumom, ki so ga sicer že trikrat zavrnili, nazadnje v petek.
