Projekt izmenjave je zaživel s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Združenja Slovenska izseljenska matica (ZSIM). Minuli konec tedna so v Trbovljah sprejeli prve dijake iz Kaknja, med njimi tudi mlade slovenskih korenin.
SEDEM GENERACIJ
Trbovelj in Kaknja ne povezujejo samo rudarska dediščina, podobna industrija in ekološke teme, ampak predvsem ljudje – Bosanci v Trbovljah in Slovenci v Kaknju. Slovenci so se kot rudarski inženirji, tehniki, rudarji in obrtniki v Kaknju naselili že za časa Avstro-Ogrske. V mestu so bile med prvimi družine Jenko, Batič, Majer, Zakušek, Rejc, Mohorič, Špringer; njihovi potomci, danes že sedma generacija, še vedno živijo v Kaknju. Slovenski jezik in kulturo gojijo in ohranjajo v Slovenskem združenju meščanov, ki se imenuje po prvem in dolgoletnem predsedniku Jožefu Špringerju, doma iz Trbovelj. Danes je predsednica društva njegova hči Davorka Drijenčić Špringer, pobudnica ideje o izmenjavi kakanjskih in trboveljskih srednješolcev. V društvu poteka tudi dopolnilni pouk slovenščine z učiteljico Matejo Kregar, ki se ga udeležujejo otroci, mladina in odrasli.
POMEMBNO NEGOVANJE STIKOV
Dijaki iz Kaknja so se tudi v GESŠ Trbovlje udeležili pouka slovenščine in geografije ter imeli skupno učno uro z gostitelji. Posvetili so jo spoznavanju, kulturi in ekološki tematiki: med drugim so v slovenskem, bosanskem, angleškem in nemškem jeziku recitirali Prešerna. Kot je povedala ravnateljica Jelena Keršnik, so gostom med to kratko izmenjavo tudi razkazali šolo in mestne znamenitosti ter jih popeljali na izlet v slovensko prestolnico. Je pa tovrstnih vsebin vsaj za teden dni ali več. Na šoli se že pripravljajo na drugi del izmenjave, ko bodo dijaki GESŠ jeseni obiskali Kakanj. Na šoli že 26 let negujejo stike z eno od nemških gimnazij in Keršnikova upa, da se bo nadaljeval tudi projekt izmenjave s potomci Slovencev v Kaknju. Prepričana je, da so tovrstni stiki tudi ključ za ohranjanje nacionalne pripadnosti in jezika v slovenskih skupnostih zunaj meja Slovenije.
