Novela zakona v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj, ki jo mora Slovenija implementirati do sredine aprila, sicer ji grozi visoka denarna kazen. Novela pri tem določa, da bodo morali organi pregona izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bi bilo treba ponavljati pričanj.
Z bolj natančno ureditvijo hrambe gradiv iz uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov želi vlada preprečiti primere, kot se je zgodil v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka. Predlog tako zdaj nedvoumno določa, da dvoletni rok, ko je treba gradivo iz izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov uničiti, pretrga katero koli dejanje državnega tožilca, usmerjeno v pregon.
Kakšne so spremembe
V samem kazenskem postopku novela ukinja obvezno branje listin na glavni obravnavi, natančneje določa pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih, v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ureja možnost preverjanja utemeljenosti zdravniških opravičil. Za olajšanje pregona bančnega kriminala novela prinaša določbo, ki bankam in hranilnicam omogoča, da v primerih, ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, skupaj z naznanilom posredujejo tudi zaupne podatke, npr. kreditno oceno.
Največ polemik na odboru za pravosodje in poznejši plenarni razpravi DZ je sprožila določba, ki organom pregona omogoča preiskavo stanovanj v primerih, ko imetnik ni dosegljiv. Po prvotnem predlogu bi bila takšna preiskava mogoča, če sodišče imetniku postavi odvetnika po uradni dolžnosti, po opozorilu zakonodajno-pravne službe DZ, da bi slednje lahko bilo sporno, pa so poslanci na odboru v predlog vnesli dodatno varovalko, po kateri bo moral takšno preiskavo opraviti preiskovalni sodnik. A poslancev SDS, ki so bili do možnosti takšnih preiskav najbolj kritični, to ni zadovoljilo. Predlagali so dopolnilo, po katerem bi natančno določili, v primeru katerih kaznivih dejanj je mogoče opraviti takšno preiskavo, a ga DZ ni sprejel.
Veliko opozoril o spornosti je vzbudila tudi določba, ki policiji omogoča uporabo t. i. IMSI lovilcev oziroma navideznih baznih postaj, ki med drugim omogočajo prestrezanje komunikacije mobilnih telefonov. Kritiki namreč opozarjajo na možne zlorabe, a na policiji zagotavljajo, da bodo lovilce uporabljali le za določanje tega, katero mobilno napravo uporablja osumljenec, medtem ko bo morebitno prisluškovanje potekalo po že uveljavljenih postopkih.
Jelinčič o policijski državi, ampak ...
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v poslanskih skupinah koalicije kot razlog, da bodo novelo podprli, navedli predvsem, da je predlog usklajen z vsemi pomembnejšimi deležniki ter da dobro skrbi za ravnotežje med spoštovanjem človekovih pravic osumljencev in željo organov pregona, da dobijo nova orodja za učinkovitejši pregon storilcev kaznivih dejanj.
Zmago Jelinčič (SNS) je ocenil, da je novela "korak bližje policijski državi", posebej, ker lahko pride do zlorab IMSI lovilcev. "A bolje nekaj kot pa nič", je dejal in napovedal, da bodo predlog podprli.
V NSi so v sprejem neuspešno predlagali dopolnilo, s katerim bi DZ podaljšal rok za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti tistih upravičencev, ki do osamosvojitve niso mogli uveljavljati svojih pravic za pokojnimi zaradi protipravnih dejanj med drugo svetovno vojno in po njej. Levica pa ni uspela s predlogom dopolnila za črtanje člena, ki telekomunikacijskim operaterjem po odredbi sodišča nalaga posredovanje telekomunikacijskega prometa osumljenca, ko gre za sume kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen enega ali več let zapora. Menijo namreč, da člen med drugim določa preširoko skupino kaznivih dejanj, ko je mogoče zahtevati podatke.
