Potem ko se nekdanji predsednik računskega sodišča in zdajšnji evropski poslanec Igor Šoltes ni želel postaviti v vrsto za podporo Evropskih zelenih, je Desus sam potrkal na Šoltesova vrata. Neuradno naj bi Desus v petek Šoltesa predstavil kot nosilca liste, uradno pa po besedah predsednika stranke Karla Erjavca o tem še vedno potekajo pogovori.
Pogovori še potekajo
»Kar zadeva program, mislim, da tukaj ni nobenih težav, ker je tudi on v zadnjem času veliko deloval v zvezi s problematiko starejših upokojencev. Zdi se nam nekako logično, da bi Igor Šoltes nadaljeval to, kar je Ivo Vajgl zastavil pred petimi leti v Evropskem parlamentu, ko je odpiral teme, ki se nanašajo na starejše,« je povedal Erjavec.
Ta teden bosta s Šoltesom opravila še nekaj pogovorov. »Sem optimist, saj sem prepričan, da je to prava formula, ki bi pripomogla k temu, da bi bil Igor Šoltes tudi izvoljen v Evropskem parlamentu in da bi imeli tam predstavnika iz Slovenije, ki bi zagovarjal teme, ki so zelo pomembne,« je še dejal Erjavec. Stranka bo sicer v petek predvidoma predstavila le nosilca liste, imena preostalih kandidatov bodo znana pozneje. Po zatrjevanju Karla Erjavca je med mogočimi kandidati tudi nekaj javnosti poznanih imen.
Šoltes ima očitno zelo univerzalen političen program. Nekaj dni po zadnjih evropskih volitvah leta 2014, na katerih se je v Evropski parlament uvrstil kot neodvisni kandidat, se je namreč pridružil politični skupini Evropskih zelenih. Šoltes je ob tem dejal, da se je pridružil zelenim, ker je bil velik del njegovega programa osredotočen na okolje in zdravje. Pred petimi leti Šoltes na zaključni konvenciji svoje volilne kampanje sicer sploh ni omenjal pomembnosti »zelene« prihodnosti, temveč je večji del svojega nastopa gradil na vprašanjih, povezanih s solidarnostjo, ustvarjenjem delovnih mest, socialo, prekarnimi delavci, revščino in zdravstvenim sistemom. Tudi upokojencev pri tem ni omenjal.
Pet let pozneje je očitno njegov politični program kompatibilen tudi z Desusom. Šoltes je sicer rezervna opcija Desusa za nosilca liste, saj so pričakovali, da bo njihov dosedanji evropski poslanec Ivo Vajgl ponovno kandidiral, a se je slednji odločil, da se bo pri 76 letih v življenju posvetil še drugim stvarem in se ne bo potegoval še za tretji mandat evropskega poslanca.
Dan pred Desusom, v četrtek, bo kandidatno listo predstavila še vladna SMC, ni pa še jasno, kdaj bodo listo predstavili tudi v SAB.
Za povezave na desnici malo možnosti
Po zadnji raziskavi Ninamedie bi na evropskih volitvah največ volivcev podprlo LMŠ (17,1 odstotka), nato sledijo SDS (14,1 odstotka), SD (10,8 odstotka), NSi (10,6 odstotka), Levica (6,7 odstotka), Desus (4,7 odstotka), SAB (3,1 odstotka), SNS (2,8 odstotka), SMC pa bi izbralo pol odstotka vprašanih.
Medtem ko se bodo parlamentarne stranke iz levega političnega pola na volitve podale s samostojnimi listami, največ je k temu pripomogla odločitev o samostojnem nastopu LMŠ, pa predvolilne koalicije na desnici še niso popolnoma izključene. Vsaj teoretično ne.
Po neuradni informaciji iz konca januarja, da so se v NSi odločili za samostojen nastop, o čemer so po naših informacijah obvestili tudi že SLS, pa očitno v NSi še vedno kolebajo. Prejšnji teden je namreč prvak NSi Matej Tonin razkril, da še vedno obstaja možnost skupne liste s SLS. Sodelovanje je mogoče kljub temu, da je NSi javnosti predstavila že sedem od osmih kandidatov na svoji listi. Po Toninovih napovedih bo odločitev sprejeta v začetku aprila.
Možnosti za skupen nastop so sicer zelo majhne. »Tukaj se ni dosti spremenilo, smo sicer še vedno v stiku, a je najbolj realna možnost, da gremo na evropske volitve s samostojno listo, najbolj verjeten nosilec pa je dosedanji evropski poslanec SLS Franc Bogovič,« nam je zaupal predsednik SLS Marjan Podobnik.
SNS šele aprila
Kot ena zadnjih parlamentarnih strank, ki bodo javnosti razkrile svoje kandidate, bo verjetno SNS. Predsedstvo stranke je sicer potrdilo, da bo na listi tudi prvak stranke Zmago Jelinčič Plemeniti. S katerega mesta bo kandidiral in kateri bodo drugi kandidati, bo jasno po kongresu 13. aprila. Predsedstvo SNS se sicer ni strinjalo s tem, da bi Jelinčič zasedel zadnje, osmo mesto na listi, saj si želijo, da bi bil predsednik stranke tudi nosilec liste.
