Jate sivih vran kmetom po državi povzročajo vse več težav. Večje število populacije povzroča tudi vse večjo škodo na poljščinah in vrtninah v Središču ob Dravi. Miran Kovač pravi, da so mu vrane pred časom na 85 arih njive pokljuvale koruzo, na površini, veliki okoli 80 arov, pa več kot 500 glav zelja. Škoda je bila nepopravljiva. Tisto, kar je ostalo, je namreč zgnilo. Gniloba se je prenesla tudi na ostale zeljnate glave, pripoveduje Kovač, ob tem pa pristavi, da je te ptice težko pregnati, saj so zelo bistre in si po negativni izkušnji zapomnijo celo človeški obraz.
Precejšnja škoda tudi na kaleči koruzi
Predsednik tamkajšnje lovske družine Željko Kristofić pritrdi, da iz leta v leto opažajo vse več sivih vran: »Gre za vse večjo problematiko za kmetovalce.«
Vrane največ škode povzročijo pozno poleti, predvsem pa spomladi v času setve. Pobirajo posevke na poljih (posejana zrna in mlado kalečo koruzo), ki so jih kmetje skrbno zasejali s koruzo. V slast jim gre tudi mlada, mlečna koruza. »Mi po načrtu, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo, letno odstrelimo okoli 20 živali. Čeprav je populacija vran iz leta v leto večja, posledično pa tudi škoda na kmetijskih pridelkih, se tega načrta moramo držati in tukaj imamo zvezane roke,« razloži Kristofić, ki pravi, da je v občini na stotine vran. Največ se jih zadržuje ob potoku Črnec, pa tudi drugod, praktično po vsej občini ... Kot še pove, jim nemalo problemov povzročajo tudi šakali in ograja ob meji s Hrvaško. Opozarjajo na težave pri realizaciji načrta odvzema.
V letu 2017 zaradi vran izplačano za 18.000 evrov odškodnin
Ob vse večji razširjenosti vran je tudi vse več problemov in škode na poljščinah, vrtninah, silažnih balah, v sadovnjaku, na okrasnih rastlinah ter tudi na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Na lovnih in nelovnih površinah je bila v obdobju med letoma 2014 in 2018 za škodo, ki so jo povzročile sive vrane, izplačanih odškodnin v skupni višini čez 38.000 evrov. Največ v letu 2017, kar 18.000 evrov, lani pa so te ptice povzročile za dobrih 4000 evrov škode.
Ob tem na ministrstvu dodajajo, da so ravno zaradi precejšnjih škod na kmetijskih površinah že leta 2011 pripravili akcijski načrt za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano. »Siva vrana je lovna od 1. avgusta do 28. februarja. MKGP vsako leto, zaradi preprečevanja škod na kmetijskih kulturah, na določenih območjih v Sloveniji delno ali v celoti odpravi lovno dobo na sivo vrano, denimo na Slovensko-goriškem lovskem upravljavskem območju (LUO), Notranjskem LUO, Pomurskem LUO, Gorenjskem LUO, Savinjsko-Kozjanskem LUO in Gorenjskem LUO,« pojasnjujejo.
Vse več vran
Koliko je sivih vran v Sloveniji, ni znano. Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je bila populacija v obdobju med letoma 2002 in 2017 ocenjena na 40.000 do 82.000 gnezdečih parov.
O trendu številčnosti sivih vran povedo tudi podatki o odvzemu. »Pri odvzemu divjadi naj bi se iz narave odvzelo takšno število divjadi, da je številčnost usklajena z okoljem. Zaradi navedenega imamo podatke o odvzemu divjadi (siva vrana), ki lahko prikazujejo trend povečanja ali zmanjšanja številčnosti divjadi,« pravijo na pristojnem ministrstvu.
