Na vprašanje, kaj bi morali nujno storiti za izboljšanje slovenskega zdravstva oziroma kateri so ukrepi, ki bi jih bilo mogoče uvesti razmeroma hitro in bi imeli tudi hiter učinek, sta v včerajšnji oddaji Studio City na Televiziji Slovenija poskušala odgovoriti direktor bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.
Da zdravniki odhajajo iz Slovenije, po mnenju obeh ni razlog za paniko, saj, kot je dejal Keber, se to dogaja po vsem svetu. »Marsikdaj se spregleda, da je v preteklem desetletju več tisoč nemških zdravnikov, ki so za naše pojme dobro plačani, odšlo v Anglijo, ker so tam ravno takrat povečali plače,« je pojasnil ter dodal, da se bo »prehod iz vzhoda na zahod oziroma juga na sever« vedno dogajal. Najbolj pereč problem, ki pa je po besedah sogovornikov rešljiv, so tako še vedno čakalne dobe.
Lavre sicer meni, da bi bilo nujno najprej poenotiti informacijski sistem, ki ga uporabljajo v 26 slovenskih zdravstvenih zavodih, da bi lahko imeli direktorji teh zavodov nenehno pregled nad čakalnimi dobami na posameznih oddelkih in po posameznih dejavnostih ter tudi tem, koliko bolnikov dejansko čaka nedopustno dolgo. Da je informacijski sistem slab in zastarel, po navedbah Lavreta priča že samo dejstvo, da med pripravo programa, namenjenega zmanjševanju čakalnih vrst, »med preštevanjem napotnic na roke« ugotavljajo, da se ti podatki ne skladajo s podatki v nacionalnem zdravstvenem sistemu eZdravje, ki povezuje lokalne informacijske sisteme. Tako naj bi bilo dejansko stanje precej manj dramatično, kot to kažejo podatki iz sistema eZdravje. Lavre je še poudaril, da to neskladje med podatki že tri mesece poskušajo dokazati tudi odgovornim.
Nagrajevanje celotnih ekip
Da z vidika čakalnih dob potrebujemo »kakovostne podatke, v katere verjamemo,« je pritrdil tudi Keber, ki sicer meni, da je čakalne dobe na številnih področjih, zlasti v primeru čakalnih dob na prvi specialistični pregled, mogoče razmeroma preprosto odpraviti. Čakalne dobe so namreč predvsem posledica »repov,« ki so nastali v preteklosti oziroma ki jih predstavljajo čakajoči bolniki iz prejšnjih let. Kot je pojasnil, bi slovensko zdravstvo sicer brez težav obravnavalo teh nekaj sto tisoč »novih« bolnikov na leto. Po Kebrovem mnenju bi bilo te repe z bolj intenzivnim delom in boljšim nagrajevanjem v številnih primerih mogoče odpraviti v nekaj mesecih. Lavre je pri tem poudaril, da je po kakovostno opravljeni storitvi ključno nagrajevanje zdravniških ekip in ne posameznih zdravnikov, saj v zdravljenju vedno sodeluje več oseb. Sploh pa je, kot je pojasnil, cilj izboljšati kakovost dela celotnih ekip. Dodal je, da bi s tem lahko v manj kot treh letih »skrajšali vse čakalne dobe.«
Nujno potreben nov zakon
Kot poroča STA, je premier Marjan Šarec predsednika DZ Dejana Židana danes obvestil, da bo namesto Sama Fakina, ki je odstopil s funkcije ministra za zdravje, to funkcijo začasno opravljal sam. V kabinetu predsednika vlade sicer zatrjujejo, da bo Šarec že v sredo poslal v DZ tudi kandidaturo Aleša Šabedra za novega ministra.
Za preostale težave v zdravstvu, ki so morda nekoliko širše narave, kot sta denimo boljša dostopnost in univerzalna zdravstvena zaščita, bi morali po Kebrovem mnenju poskrbeti s postopno reformo, saj se »zdravstvo nenehno spreminja.« Pri tem je ključen sistemski zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, torej dokument, ki temelji na podatkih o dejanskem stanju in na podlagi katerega se načrtuje vse od kadrovskih politik do porabe proračunskih sredstev. Tega novega zakona, ki po Kebrovih besedah že eno leto čaka v predalu ministra za zdravje, tako ni že več kot 20 let (obstoječi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je bil sprejet že davnega leta 1992), pa bi ga morali imeti vsakih pet let. Zato so, kot je dejal Keber, razmere »kaotične.« Lavre je ob tem dodal, da se v zdravstvu trenutno na vseh treh nivojih izvajajo le »gasilski ukrepi,« ko bi dejansko potrebovali »pogodbo o zdravju, ki jo sklenemo po posameznih boleznih.« Zaključil je še, da je do zdaj »na žalost že nekdanjega ministra Sama Fakina« gojil velika pričakovanja, saj je imel ta kot nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na voljo vse relevantne podatke, a bi te bilo treba analitično obdelati in jih pretvoriti v politiko. Sicer oba menita, da so rešitve na dlani, a da lahko vse spremembe, tudi če se te dotikajo zgolj poenotenja informacijskega sistema v bolnišnicah, blokirajo tako imenovani »lobiji.«
