Maksimalna količina gradbenih odpadkov, ki jih lahko investitor sam odpelje v zbirni center: – beton, opeka, ploščice, keramika, les, steklo in plastika: 5 kubičnih metrov – izolirni material: 1 kubični meter – gradbeni materiali na osnovi azbesta, asfalt, katran in katranirani izdelki: 0,5 kubičnega metra – kovine: 20 kubičnih decimetrov – zemeljski izkop: 500 kubičnih metrov
»Problem v našem naravnem okolju je, da se količina odvrženih odpadkov in smeti povečuje, in ne zmanjšuje. Tudi odvrženi odpadki ob cestah, kot so pločevinke in plastenke, kažejo, kako ekološko neozaveščen narod smo in kako država na tem področju preprosto ne deluje,« je najdbo komentiral Jože Povšič, izvršni in strokovni direktor Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto, in napovedal, da bo o najdbi obvestil Občino Kostanjevica na Krki.
Izogibanje stroškom
V zvezi z gradbenimi odpadki je omenil, da je pomemben dejavnik, da morajo povzročitelji, ki jih pripeljejo na deponijo, plačati, da jih lahko oddajo. »Potem pa se znajdejo na ta način, kot so se v tem primeru.«
Izpostavil je, da tovrstno onesnaževanje še zdaleč ni le težava omenjene občine, saj njihove patrulje podobne primere odkrivajo tudi drugod.
Pozitivni premiki
Ko smo se obrnili na Občino Kostanjevica na Krki, smo še isti dan dobili odgovore na naša vprašanja. Stanislav Rostohar, ki je v občinski upravi odgovoren za področje gospodarske infrastrukture, urejanje prostora in varstva okolja, je uvodoma pojasnil, da s tem primerom ni seznanjen.
Glede tega, kdo naj bi odstranil odpadke, je bil Rostohar jasen: da jih je po veljavni zakonodaji dolžan odstraniti lastnik parcele oziroma povzročitelj, če ga odkrijejo.
Sicer so v Kostanjevici na Krki glede črnih odlagališč v zadnjem obdobju naredili velike pozitivne premike. »Lani smo očistili največje, desetletja nastajajoče črno odlagališče pri Banovi jami, tako da je to območje po našem mnenju v občini najmanj na nivoju povprečja države, če ne boljše. Naročnik in plačnik te akcije je bila občina, čeprav ni bila niti lastnik zemljišča niti povzročitelj odpadkov, izvajalec pa Dolenjsko ekološko društvo,« je dodal.
Rešujejo brežine?
Ker ribiči zagotovo zelo dobro vedo, kaj se dogaja v in ob rekah, smo poklicali Roberta Hočevarja, tajnika Ribiške družine Kostanjevica na Krki. Srečali smo se na Malencah, kjer so nekaj dni prej delavci vodnogospodarskega podjetja začeli urejati brežine in se z njihovo ribiško družino dogovorili, da opravi intervencijski izlov. Ocenil je, da reka resda ni tako čista, kot bi si želeli, vendar stanja ni opisal kot kritičnega. »Ko pride visoka voda, se v kostanjeviške mostove zataknejo različne stvari, pred leti smo od Kostanjevice naprej našli celo poginulega teleta,« je povedal in dodal, da so smeti v reki na žalost stalnica. Glede gradbenih odpadkov ob strugi pa je namignil na precej verjetno razlago, namreč da lastniki zemljišč ob reki na ta način utrjujejo in rešujejo brežino, kajti reka Krka jo stalno odnaša.
Tri prikolice brezplačno
Zanimalo nas je tudi, kako je z oddajo gradbenih odpadkov pooblaščeni družbi za ravnanje z njimi. Ker za Kostanjevico na Krki gospodarsko javno službo ravnanja za odpadki opravlja družba Kostak, smo informacije iskali pri njih. Pojasnili so, da lahko gospodinjstva, ki so vključena v redni odvoz odpadkov v občinah Krško in Kostanjevica na Krki, gradbene odpadke oddajajo v Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.
»V manjših količinah (do tri avtomobilske prikolice na mesec) je to brezplačno, za večje količine fizičnim in pravnim osebam oddajo zaračunavamo skladno s cenikom (54,75 evra za tono),« je povedala Sabina Žibert iz omenjenega podjetja.
»Leta 2016 smo iz gospodinjstev zbrali 565 ton gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov. Leta 2017 so količine narasle na 836 ton, leta 2018 pa padle na 794 ton,« je še povedala Žibertova in pojasnila, da so večje količine gradbenih odpadkov nastale tudi iz njihove gradbene dejavnosti (leta 2017 26 tisoč ton, leta 2018 pa 70 tisoč ton).
Odgovoren investitor
Investitorje, ki so pravne osebe, lahko doleti globa od tri tisoč do kar 40 tisoč evrov, za fizične osebe so te nekoliko nižje, a še vedno od 300 do 1200 evrov.
Na ministrstvu za okolje in prostor in v inšpekcijski službi tega ministrstva poudarjajo, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki v celoti odgovoren investitor. »Investitor (ne izvajalec del) mora za nastale gradbene odpadke poskrbeti tako, da jih odda zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov. Lahko jih tudi obdela sam, če za to pridobi okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, oziroma posamezne, z uredbo določene gradbene odpadke sam pripravi za ponovno uporabo, ne da bi za to pridobil okoljevarstveno dovoljenje. Če količina gradbenih odpadkov v celotnem času izvajanja gradbenih del ne preseže največje, z uredbo določene količine, mora zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center, ki ga uporablja zbiralec gradbenih odpadkov,« so odgovorili na ministrstvu.
