Občinska združenja so se novembra lani z vlado dogovorila o zvišanju povprečnine za leto 2019 na 573,50 evra na prebivalca, mesec dni pozneje pa je vlada s sindikati javnega sektorja sklenila dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev, s čimer so se zvišale tudi finančne obveznosti občin. To je izničilo dvig povprečnine.
Da je za leto 2019 določena povprečnina prenizka za pokritje stroškov občin, so državni svetniki opozorili še pred začetkom obravnave rebalansa letošnjega proračuna in zakona o njegovem izvrševanju v DZ. A poslanci so na seji prejšnji teden proračunske dokumente potrdili v nespremenjeni obliki.
Moral bo odločati vnovič
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Dvig povprečnine ne zadošča za pokritje stroškov, ki jih imajo občine na podlagi sporazuma s sindikati, je danes opozoril vodja interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu Milan Ozimič. "Ni razlog za veto sporazum kot tak, ker tudi v občinah ureditev plač podpiramo, a ta razlika ne sme bremeniti občinskih proračunov," je dodal.
Minister za javno upravo Rudi Medved je poskusil državne svetnike odvrniti od izglasovanja odložilnega veta. Če vlada s sindikati javnega sektorja ne bi sklenila dogovora, bi se s 1. januarjem 2019 sprostili varčevalni ukrepi, to pa bi za občine pomenilo praktično enako finančno breme, kot ga je nato prinesel sklenjeni dogovor. Poleg tega bi januarja sledil val stavk, kar pa bi pomenilo še dražji dogovor, je opozoril.
Državni svet je odložilni veto izglasoval z 22 glasovi za in devetimi proti. Zdaj bo moral DZ o noveli zakona odločati vnovič. Takrat bo za sprejem potrebna absolutna večina, 46 glasov.
