Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki se je zaradi izgube službe znašel v primežu dolgov. Teh ne zanika in se jih trudi poplačati. A ko je pregledoval grožnje z izvršbami, je opazil, da se slovenska podjetja, da bi prišla do svojega denarja, poslužujejo različnih praks in da so stroški, ki ob tem nastanejo, precej različni. »Nekatera podjetja v izterjavo vključijo odvetnike in druge družbe, ki stroške le še povečajo, druga zgolj vložijo izvršbo na podlagi verodostojne listine. Stroški pa se močno razlikujejo.«
Nerazumni stroški
Kot primer nam je omenil podjetje za distribucijo električne energije, ki je za izterjavo dolga najelo odvetnico. »Prejel sem pismo, v katerem mi predlagajo poravnavo. Ponujajo mi, naj plačam dolg in stroške odvetnika, pri čemer so stroški odvetnice višji kot pa moj dolg. Ob tem mi grozijo, da bodo v primeru, da poravnave ne sprejmem, sprožili sodne postopke za izterjavo, ob tem pa bodo od mene terjali stroške izvršitelja, sodne takse in odvetnika,« nam je razburjen opisal bralec.
»Ni mi jasno, zakaj so mi zdaj naprtili še stroške odvetnice. Če bi šli na sodišče in vložili izvršbo, bi se moj strošek povečal za vsega 20 evrov, tako pa moram zdaj plačati okoli 50 evrov,« je dejal in dodal: »Ko sem dobil predlog izvensodne poravnave s strani zdravstvene zavarovalnice zaradi neplačanega dodatnega zavarovanja, se moji stroški niso nič zvišali. Plačal sem dolg in zamudne obresti in zgodbo smo zaključili. Ko so me terjali zaradi neplačanega računa za internet in televizijo, so sprožili postopek izvršbe, in kot sem že rekel, ker sem dolg poravnal v osmih dneh, sem plačal le dodatnih 20 evrov.« V dokaz svojih besed nam je bralec pokazal vse tri listine, o katerih je govoril.
Zakaj vmesni posredniki?
Razlogov za vključitev drugih podjetij in celo odvetnikov v izterjavo je lahko več. Kot nam je povedal strokovnjak za izterjavo, ki ne želi biti imenovan, je možno, da je podjetje terjatve prodalo in jih odvetnik zdaj terja za nekoga drugega. »Možno je tudi, da so v podjetju ocenili, da gre za rizično terjatev, in so najeli odvetnika. Teh se dolžniki malce bolj prestrašijo in k dolgu po navadi malo bolj resno pristopijo. Poleg tega stroške odvetnika plača dolžnik, podjetju pa ni treba založiti denarja za izterjavo prek sodišča,« je pojasnil naš sogovornik. Zanimalo nas je, ali je dolžnik dolžan plačati tudi stroške odvetnika, glede na to, da ga ni najel on, ter ali se lahko izogne temu strošku, če poravna dolg z obrestmi neposredno na račun podjetja ...
Odvetniška tarifa
Strošek odvetnika je po zakonu strošek, ki ga mora dolžnik poravnati, pri tem pa je pomembno, da je strošek odvetnika »razumen in pravičen«, kot so se izrazili pri Odvetniški zbornici Slovenije, kar pomeni, da mora biti sorazmeren z dolgom, predvsem pa morajo biti stroški odvetnika obrazloženi oziroma pojasnjeni in utemeljeni v odvetniški tarifi. Po zakonu se morajo najprej poravnati stroški izterjave dolga in obresti in šele na koncu glavnica, tako da poplačilo zgolj na račun upnika ne bi rešilo ničesar. Če bi se dolžnik odločil prerekati stroške odvetnika, pa je velika verjetnost, da mu ne bi uspelo in bi si z dodatnim pravdanjem stroške le še povečal.
