»V petek, 15. marca 2019, bomo protestno zapustili šolske klopi in se pet do dvanajstih zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani,« so napovedali v iniciativi Mladi za podnebno pravičnost. Val podnebnih protestov je zajel svet na pobudo mladih, nadaljevati pa ga moramo vsi, saj nam lahko uspe le s skupnim bojem, so prepričani. »Zato pozivamo vse, da se samoorganizirate v okviru lokalnih skupnosti, šolskih razredov in prostočasnih krožkov ter tako doprinesete k nastajajočemu podnebnemu gibanju. Prav tako pozivamo šolske kolektive, starše in druge, naj glede na očitno zainteresiranost mladih in resnost okoljske krize omogočajo, spodbujajo in sodelujejo pri aktivnostih na dan protesta ter (p)ostanejo aktiven del podnebnega gibanja,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Zahteve protestnikov
Organizatorji so pred enim tednom v Ljubljani organizirali pripravljalni sestanek, na katerem so oblikovali ključne zahteve, ki jih bodo naslovili na odločevalce. Na sestanku se je zbralo 70 ljudi, večinoma mladih, nekaj pa tudi starejših, so sporočili. Na prvo mesto zahtev so postavili takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zahtevajo tudi ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen, učinkovit in zeleni javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja. Želijo si tudi ukrepe za spodbujanje sonaravne in lokalne pridelave hrane ter polnovredne in pretežno rastlinske prehrane in povečanje samooskrbe na državni ravni. Izrekli so se prav tako za spodbujanje kvalitetnih in dostojnih zelenih delovnih mest, pravično krožno gospodarstvo, ki ne temelji izključno na zasledovanju rasti bruto domačega proizvoda, temveč upošteva tudi alternativna merila resničnega razvoja družbe, za spodbujanje trajnostne, okolju in ljudem prijazne potrošnje in proizvodnje ter skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri. »Vlade, Evropska unija, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti – v času, v katerem bomo živeli mi in bodo odraščali naši otroci. Z zahtevami opozarjamo na kompleksnost, medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter na potrebo po takojšnjem ukrepanju na način, ki bo vsem ljudem omogočil pravičen prehod v zeleno prihodnost,« so poudarili.
Nekaj se vendarle dela
Ministrstvu za okolje in prostor je sicer od začetka dela nove vlade težko očitati tratenje časa in proračunskega denarja. V času ministrovanja Jureta Lebna je bilo sprejetih nekaj nujnih ukrepov zaradi slabega okoljskega stanja. Na ministrstvu so napovedali nove ukrepe pri sanaciji s težkimi kovinami onesnažene Zgornje Mežiške doline, država pa je za to namenila 750 tisoč evrov. Dodatni ukrepi bodo usmerjeni zlasti v pogostejši in poostren nadzor nad vsemi gradbenimi posegi v prostor ter v nadzor nad ravnanjem z onesnaženo zemljino. Eden od popularnih ukrepov je bila prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah trgovin. Potrošniki na prodajnem mestu vrečke sicer še vedno lahko kupimo, prav tako so še vedno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana. Nekdanji minister je pred odhodom s položaja tudi obljubil, da na prvi letošnji šolski dan na blagajnah ne bo več plastičnih vrečk. Katere (pre)potrebne ukrepe za zaščito okolja bo sprejel njegov naslednik in ali bo prisluhnil »štrajkajoči mladini«, bomo videli v prihodnjih mesecih.
