Nižji in srednji sloj se lahko nadejata simboličnega zvišanja neto plače, javne finance pa bodo po reformi siromašnejše za vsaj 160 milijonov evrov.
Ceno tega bodo seveda poravnali najrevnejši, za katere bodo javne storitve postale siromašnejše, medtem ko si bodo razbremenjeni bogati te storitve lahko poiskali na trgu. Vlada poskuša to potezo omiliti s povečanjem obdavčitve dohodkov od kapitala ter davka na dobiček podjetij, vendar pri tem poseg ni niti zadosten niti pravičen, opozarja sociolog Marko Kržan.
S Kržanom se strinja ekonomist Bine Kordež, ki na ekonomskem blogu Damijan.org ocenjuje, da so popravki dohodninske lestvice preveč v korist bolje plačanih oziroma »najproduktivnejših«, kot jih ideološko imenuje Bertoncelj. »Več bi lahko naredili pri nižjih plačah,« sklepa Kordež.
»Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Vsem enako ali enim več in drugim manj. Na žalost je tudi tokrat ministrstvo prišlo na dan z novo dohodninsko lestvico (ki seveda nikomur nič ne pomeni), konkretnih podatkov o višini manjših davkov glede na višino plače pa skoraj ne zasledimo. Politika mora namreč odkrito povedati, kako bi to razdelili, ministrstvo pa potem pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje,« je kritičen Kordež.
Osiromašenje javnih financ
Z razbremenitvijo dohodnine bo iz javnih financ tako umanjkalo kar 270 milijonov evrov, medtem ko bomo z dvigom davkov na kapital pridobili samo 110 milijonov evrov, pri čemer je treba upoštevati, da bo ta denar v proračun začel prihajati šele čez tri leta, ko davek na dobiček dejansko zraste z 19 na 21 odstotkov.
Nepravična uravnilovka
Kržan opozarja, da se dohodki od kapitala sicer močno koncentrirajo pri bogatih, vendar je tukaj spet na delu nepravična uravnilovka. Delničarji velikih podjetij so namreč izenačeni s povprečnim upokojencem, ki recimo oddaja stanovanje. Ta bo zdaj plačal kar 30 odstotkov davka na najemnino (pred sedmimi leti je plačal samo 20,5 odstotka). Če bi bili dohodki od kapitala obdavčeni skupaj z dohodki od dela po progresivni lestvici, bi plačal 16 odstotkov davka. Podobno je z dividendami, ki jih (zlasti) upokojenci prejemajo zaradi privatizacije družbenega premoženja. Skratka, na ta način bodo preobremenjeni ljudje z nizkimi dohodki, zaključuje Kržan.
Blef glede pobiranja davkov
Bertoncelj je med predstavitvijo svoje reforme sklenil, da bo država izpadlih 160 milijonov pridobila nazaj z učinkovitim zbiranjem davkov. Slednje je Kržan označil za »blef«, saj je »zelo težko kar čez noč povečati učinkovitost pobiranja davkov, če sploh«.
Če bi ministrstvo to mislilo iskreno, tedaj bi zahtevalo razrešitev vodstva Finančne uprave RS in visokih uradnikov za davčno politiko na finančnem ministrstvu, ki so dolžni zagotavljati učinkovito pobiranje davkov, je oster Kržan.
