Skoraj 64-letni upokojenec z Gumberka upa, da bo njegovo zdravje ostalo na takšni ravni, da bo lahko na njihov stol sedel vsaj še desetkrat. Zdravnica in vodja centra Mojca Šimec in sekretarka novomeškega združenja Rdečega križa Barbara Ozimek sta mu po včerajšnjem jubilejnem odvzemu v zahvalo podarili simbolično darilo.
Najprej zaradi dopusta
Stane je kri prvič daroval leta 1975 v Šentjerneju, ko se je vrnil s služenja vojaškega roka. Sprva s sodelavci v Novoteksu, v naslednjih letih pa kot član velike družine krkašev krvodajalcev. Kot odkrito priznava, je bil prvi razlog odločitve za to humanitarno gesto dopust oziroma dva prosta dneva. A če so številni po ukinitvi te bonitete odnehali, je on vztrajal do danes in bo še, je zatrdil. Še več, za krvodajalstvo je navdušil tako sina Mateja kot njegovo partnerico Petro. Kot je še povedal, k sreči sam nikoli ni potreboval darovane krvi, krvodajalstvo pa priporoča vsem. Ne le zato, ker tako pomagajo drugim, ampak tudi zaradi lastnega zdravja. Sam ga med drugim ohranja z aktivnim načinom življenja. Stanislav, ki je sicer vinogradnik, je več kot štiri desetletja tudi gasilec. »To gre eno z drugim, aktivno in humanitarno,« je v smehu povezal svoje hobije z včerajšnjim jubilejem.
